Franja

Sebastē -ēs, f (Σεβαστή = Augusta) Sebásta, ime več mest, npr. Sebasta v Samariji: PLIN., HIER.

Sectānius -iī, m (sectārī) Sektánij, izmišljeno ime = „Lovec na dekleta“, „Dekličar“, „Zalezovalec deklet“: H.

Segesta¹ -ae, f Segésta

1. rimsko ime starega mesta Akesta (Acesta, Ακέστη) na severozahodni obali Sicilije (ob Fiume Caldo-Freddo na Monte Varvaro, približno 10 km jugo-jugozahodno od današnjega mesta Castellamare): CI. Od tod adj. Segestānus 3 segéstski, segestánski: civitas, Diana CI.; subst. Segestānī -ōrum, m Segestáni, preb. Segeste: CI., T., PLIN. – Obl. Segestēnsēs -ium, m je posledica napačnega tolmačenja rokopisa nam. Acestēnsēs pri CI. (In Verrem 3, 83).

2. Segesta Tigulliōrum Tigúlijska Segésta, mesto v Ligúriji (zdaj Sestri Levante): PLIN.

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

Seleucēa in Seleucīa -ae, f (Σελεύκεια) Selevkêja, ime več azijskih mest, ki jih je ustanovil Selevk Nikator. Najbolj znana so bila:

1. Sel. Babylonia Babilon(ij)ska Selevkeja, sloveče mesto blizu reke Tigris v Babiloniji (zdaj Tell Umar ob bregu reke Tigris): CAELIUS IN CI. EP., PLIN., FL. Od tod Seleucēnsēs -ium, m Selevkêjci, preb. Selevkeje: PLIN., T.

2. Sel. Pieria Pierijska Selevkeja, mesto v Siriji: PL. (ki meri Seleucĭa), CI. EP., PLIN., AMM.

3. Sel. Trachēa Trahejska Selevkeja, mesto v Kilikiji (zdaj Silifke): PLIN., AMM. Od tod adj. Seleuciānus 3 selevkêjski, selevkijánski: provincia CI. EP.

Opomba: Obl. Seleucea imajo najboljši rokopisi zlasti Ciceronovih in Plavtovih del, obl. Seleucia pa rokopisi Plinijevih del.

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

Senemuris -is, m Senémuris, ime nekega egiptovskega kralja: eius dei simulacrum sumptum est de oppido Aegypti quod et ipsum Heliupolis appellatur, regnante apud Aegyptios Senemure seu idem Senepos nomine fuit MACR.

Sentius 3 Séntij(ev) (Séncij(ev)) ime rim. rodu. Poseb. znana sta

1. Sentius Saturnīnus Sentij Saturnin, propretor v Makedoniji: CI.

2. Cn. Sentius Gnej Sentij, namestnik v Siriji: T.

septem-triōnēs in septen-triōnēs -um, m (septem in triōnēs; prim.: triones enim et boves appellantur a bubulcis etiam nunc maxime cum arant terram; e quis ut dicti „valentes glebarii“, qui facile proscindunt glebas, sic omnes qui terram arabant a terra terriones, unde triones ut dicerentur † de tritu † VARR.) „sedmeri vršeči voli“, „sedmeri vpreženi voli“; od tod staro ime severnega sedmerozvezdnega ozvezdja, imenovanega Veliki voz ali Veliki medved (arctos): PL., CI. idr.; v tmezi: quas (sc. stellas) nostri septem soliti vocitare triones CI. POET. Od tod po paktvorbi sg. septemtriō in septentriō -ōnis, m: septemtrio minor CI., VITR. Mali voz (Mali medved), septemtrio maior VITR. Veliki voz (Veliki medved), gelidissimus septemtrionis axis CU. mrzli severni tečaj.

2. meton.
a) severna stran, sever (naspr. meridies, meridiana regio); v sg.: VARR., VITR., MEL., SEN. PH. idr., septemtrio a Macedonia obicitur L., a septemtrione Nasamones sunt CU. na severu, rigor vicini septemtrionis T.; v tmezi: septem subiecta trioni gens V., Scythiam septemque trionem horrifer invasit boreas O.; nav. in klas. le pl.: VARR., MEL. idr., inflectens sol cursum tum ad meridiem, tum ad septemtriones CI., eorum una pars vergit ad septemtriones C., Gallia sub septemtrionibus posita est C., ventus a septemtrionibus ortus N.
b) severni tečaj: siderum in navigando nulla observatio, septentrio non cernitur PLIN.
c) sever = severni veter (gr. ἀπαρκτίας, aparctiās); v sg.: SEN. PH., acer septemtrio ortus est L.; v pl.: CI. EP.
d) zahod = zahodni, večerni kraji: FL.

Septimius 3 Septímij(ev), ime rimskega rodu. Znani so:

1. Septimius Septimij, Horacijev malo znani prijatelj, ki ga nekateri razlagalci napačno istovetijo s pesnikom Titijem oz. Ticijem (Titius): H.

2. P. Septimius Scaevola Publij Septimij Scevola (Skajvola), rimski senator, l. 71 obsojen zaradi izsiljevanja: CI.

3. C. Septimius Gaj Septimij, pretor l. 57, si je prizadeval, da bi Cicerona poklicali nazaj iz izgnanstva: CI.

4. C. Septimius Gaj Septimij, avgur: CI.

5. L. Septimius Lucij Septimij je služil pod Pompejem v vojni proti pomorskim roparjem: C.

6. Porcius Septimius (po drugi verziji Porcius Septimīnus) Porcij Septimij (Septimin), prokurator v Retiji ob cesarju Viteliju: T.

7. Septimius Severus Septimij Sever, rimski cesar (gl. Sevērus).

8. Septimia Septimija: CI. EP.

Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški

1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.

2. egiptovski poslanec v Rimu: C.

3. grški zdravnik: CELS.

4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.

4. grški slikar: PLIN.

5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.

6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN.

Serestus -ī, m Serést, ime dveh Enejevih tovarišev: V.

Sergius 3 Sérgij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, katerega najbolj znana predstavnika sta

1. C. Sergius Orāta Gaj Sergij Orata, zloglasen mehkužnež in požrešnež, Ciceronov sodobnik: CI.

2. L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, čigar zaroto zoper rimsko državo je zatrl Cicero: CI., S. Kot adj. Sergius 3 Sérgijev, sérgijski: tribus Sergia CI., ASC., olea COL., PLIN. – Od tod adj. Sergiānus 3 Sérgijev, sérgijski, sergijánski: olea CA., VARR.

sēri-sapia -ae, f (sērus in sapere) „poznookusnica“, šalj. ime neke jedi: „serisapia et contumelia“: xerophagiae e sale datae sunt et contus cum malo PETR.

Sertōrius 3 Sertórij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je Q. Sertorius Kvint Sertorij iz Nurzije, Marijev pristaš, izvrsten vojskovodja, ki je po Sulovi zmagi pobegnil v Hispanijo, kjer se je dolgo uspešno vojskoval, dokler ga ni l. 72 umoril Perperna: CI., S. FR., L. EPIT., VELL. Od tod adj. Sertōriānus 3 Sertórijev, sertorijánski: duces, milites, tempora CI., bellum CI. vojna s Sertorijem, arma SEN. PH.

sĕrum¹ -ī, n (prim. skr. saráḥ tekoč, sar-, sr̥- teče, hiti, sármaḥ točenje, tek, sarít potok, reka, gr. ὀρός sirotka, ὁρμή naval, nagon, ὁρμάω poganjam, priganjam, let. sirt rojiti, okoli se klatiti, četovati, kelt. rečno ime Sarnus)

1. sirotka: V., O., TIB., COL., PLIN.

2. metaf. vodeni del kake stvari: resinam decoctam minus picis reddere, quoniam in serum abeat PLIN., seminis genitalis CAT.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

Servius -iī, m (= „suženjski otrok“: servus) Sêrvij, od kralja Servija Tulija (gl. Tullius) rimsko ime, zlasti Sulpicijevega rodu (gl. Sulpicius). Neki Servius (Sulpicius) je bil pesnik in govornik: PLIN. IUN., te dicere possum (sc. inter doctos et amicos) ... Servi H., nec sunt minus improba Servi ... carmina O. Poleg Sulpicijev je pomemben še Servius Maurus Honōrātus Servij Maver Honorat (nav. imenovan le Servius Servij), učeni slovničar iz 5. stoletja po Kr., znameniti komentator Vergilijevih del.

sētania -ae, f (tuj. σητανία) bot. setánija

1. ime neke velike nešplje: PLIN.

2. vrsta čebule: PLIN. – Soobl. sētanion -iī, n (σητάνιον) setánij (setánion), neke čebulice: PLIN.