Franja

Sābrata (Sābratha) -ae, f Sábrata

1. kot f mesto v Afriki ob Mali Sirti (eno od treh mest (Tripolis), zdaj Tripoli): PLIN., SIL. Od tod adj. Sābratēnsis -e sábratski, sabraténski, doma (izvirajoč) iz Sábrate: SUET., CYPR. – Soobl. Sābratēria -ae, f Sabratérija; od tod adj. Sābraternus 3 sabratérijski: PRISC.

2. kot m ime nekega kartažanskega vojaka: SIL.

sagana -ae, f (sāga) čarovnica: PRISC. Kot nom. propr. Sagana -ae, f Ságana, ime čarovnice: H.

Sagaris -is, acc. -im, abl. -ī, m (Σάγαρις) Ságaris

1. (zdaj Sakarya), reka v Mali Aziji, ki se izliva v Črno morje: O., M. – Soobl. Sangarius -iī, m (Σαγγάριος) Sangárij (L.) in Sangaris -is, m (po drugih Sagiarius -iī, m) Sángaris (Sagiárij): PLIN. – Od tod
a) Sagarītis -idis, f sagaríška, sagarítska: nympha O. nimfa reke Sagaris, v katero se je zaljubil Atis (Attis).
b) Sangarius 3 sangárijski: puer (= Attis): STAT.

2. ime Trojanca, Enejevega tovariša: V.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

Salvius 3 Sálvij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je M. Salvius Otho Mark Salvij Oto(n), rojen l. 23 po Kr., Neronov vrstnik, ki je dal umoriti cesarja Galbo in je sam zasedel cesarski prestol, vendar le za kratek čas; po bitki pri Bedrijaku je 16. aprila l. 69 po Kr. naredil samomor: SUET.

Samē -ēs, f (Σάμη, pri HOM. Σάμος) Sáma, staro ime jonskega otoka Kefalenija in njenega istoimenskega glavnega mesta (zdaj Kefalonija): V., O., SIL., MEL. (ki trdi, da je Sama otok blizu otoka Cefalenija; mesto omenja: L.). – Pesn. soobl. Samos (Samus) -ī, f (Σάμος) Sámos: O., AUS. – Od tod preb. Samaeī -ōrum, m Samájci, Samošáni (Sámošani): L.

sāperda -ae, m (gr. σαπέρδης) sapérda, pontsko ime neke majhne ribice v Majotskem jezeru (Palus Maeotis, zdaj Azovsko morje), menda sardela: LUC., PERS., FEST., P. F.; šalj. metaf.: omnes videmus nobis esse belli, festivi, saperdae cum simus σαπροί VARR. AP. NON. žarke sardele.

Sarra -ae, f (hebr. kor. = Skala) Sára, staro ime feničanskega mesta Tir (Tyrus), ki je slovelo po svojih barvarnah škrlata: ENN. AP. PROB., GELL., SERV. Od tod adj. Sarrānus 3 sárski, saránski

1. tírski, feničánski, feníški: ostrum V., COL., violae COL., Leptis SIL. od Tircev ustanovljena, aulaea IUV., tibiae DON., SERV.

2. kartažánski, kartáginski: Iuno, numina, manus SIL.

Saturiō -ōnis, m (satur) Satúrio (Saturión) = Sitež, izmišljeno ime zajedavca v besedni igri z essurio (gladež, stradež, stradanje): PL.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

Saufēius 3 Savfêj(ev), ime rimskega rodu, npr. L. Saufeius Lucij Savfej: CI. EP.

Saulus -ī, m Sável, prejšnje ime apostola Pavla: PRUD.

Sauroctonos -ī, m (tuj. σαυροκτόνος) Savróktonos = Kuščaricomorec, Apolonov vzdevek; od tod ime slovečega Praksitelovega kipa tega boga: Apollo Sauroctonos PLIN., Sauroctonos Corinthius MART.

Scantīnius (Scātīnius) 3 Skantínij(ev), Skatínij(ev), ime rimskega rodu, izmed katerega sta znana

1. P. Scantinius Publij Skantinij, pontifik: L.

2. C. Scantinius Capitolinus Gaj Skantinij Kapitolin, tribunus plebis: VAL. MAX. Kot adj. = Ska(n)tínijev: lex Scantinia (sc. de nefanda Venere) CAELIUS AP. CI. EP., SUET., IUV., TERT., PRUD., AUS.

Scantius 3 Skáncij(ev), Skántij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana je Scantia -ae, f Skáncija (Skántija): CI. Kot adj. = Skáncijev (Skántijev): Scantia silva CI. Skáncijev (Skántijev) gozd v Kampaniji, aquae PLIN. zdravilni studenci ali zdravilišča, najbrž blizu tega gozda. – Od tod adj. Scantiānus 3 Skáncijev (Skántijev), skáncijski (skántijski), skancijánski (skantijánski): māla VARR., uva, vitis PLIN.

scēptrum (VARR. piše scaeptrum) -ī, n (izpos. σκῆπτρον)

1. vladarska palica, žezlo vladarjev in zmagoslavnih vojskovodij (čisto lat. scipiō): PAC. AP. NON., O., STAT., IUV., IUST., CL. idr., sedens cum purpura et sceptro CI., sella aurea cum sceptro et diademate N., sceptrum Iovis, Augusti SUET.

2. metaf.
a) šalj. učiteljeva palica: sceptra paedagogorum MART.
b) bot. drugo ime grma, imenovanega aspalathus: PLIN.

3. pesn. meton. vladarstvo, vladanje, oblast, gospostvo, vladavina, kraljestvo: sceptra flacent ACC. AP. NON., natus uti tute sceptrum poteretur patris ACC. AP. NON., potiri perenni sceptro O., potiri sceptris V., sceptra potitus LUCR., sceptra Asiae tenere O., sceptrum Ditaci regis, pulsus solio sceptrisque paternis, sceptra ... petit Euandri, reponere in sceptra, tu sceptra Iovemque concilias V., sceptra mihi liquit Pelops POËTA AP. Q., transferre sceptra alio STAT.

Scrībōnius 3 Skribónij(ev), ime rimskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. L. Scrībōnius Libō Lucij Skribonij Libo(n), tribunus plebis l. 216, pretor l. 204; zgradil je baje po njem imenovani puteal Libonis ali Scrībōniānum (Skribonijev) na Forumu: L., H., FEST.

2. C. Scrībonius Cūriō Gaj Skribonij Kurio(n), pretor l. 121, eden najimenitnejših govornikov svoje dobe: CI.

3. njegov istoimenski sin, tribunus plebis l. 90, konzul l. 76, Cezarjev nasprotnik, Ciceronov prijatelj: CI., SUET., EUTR., FL.

4. L. Scrībonius Libō Lucij Skribonij Libo(n), poveljnik Pompejevega ladjevja: C.

5. L. Scrībonius Largus Lucij Skribonij Larg, zdravnik za časa cesarjev Tiberija in Klavdija, avtor še ohranjenega spisa Compositiones medicamentorum.

6. Scrībōnia Skribonija, druga Oktavijanova soproga, Julijina mati, po rojstvu katere je dobila razporočno pismo: SUET.

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.