Franja

Vīstillus -ī, m Vistíl in Vistla -ae, m Vístla, gl. Vīstula.

Vīstula -ae, f Vístula, reka na vzhodni meji Germanije (zdaj Visla): Mel. — Soobl. Vīstla -ae, f Vístla: Plin. in Vīsculus -ī, m Vískul: Visculus sive Vistla Plin.

Opomba: V eni od izdaj najdemo Vistillus nam. Visculus.

vīti-cula -ae, f (demin. vītis)

1. vinska trtica: Tert., neque agellos singulorum nec viticulas persequuntur Ci., reptare per limitem unamque semitam terere omnisque viticulas suas nosse et numerare arbusculas possint Plin. iun. — Soobl. vītecula -ae, f: dulci namque tumet nondum vitecula Baccho Ps.-V. (Lydia).

2. vitica: fruticis Plin., cucumeris Pall.

Vitula -ae, f (prim. vītulor) Vítula, boginja zmage in zmagoslavnega veselja: Varr., Piso ap. Macr. — Ista imenovana tudi Vītellia -ae, f Vitélija: Suet.

Vitulāria (-ae) via -ae, f Vitulár(ij)ska cesta pri Arpinu(mu): ex eo loco rectā Vitulariā viā profecti sumus in Fufidianum fundum Ci. ep.

vitulīnus 3 (vitulus) telečji: Cels., Plin. idr., caruncula Ci. košček teletine (= telečjega mesa), assum Ci. telečja pečenka; subst. vitulīna -ae, f (sc. caro) teletina, telečje meso: Pl., ille praeter vitulinam … nihil accepit N.

volāticus 3 (volātus)

1. leteč, krilat: homines Pl., Pegasus Ap.

2. begajoč, begoten, begljiv, sem in tja (od enega v drugega) se zaganjajoč (poganjajoč), nestalen: illius furentis ac volaticos impetus Ci., Psyche Ap.

3. metaf.
a) begoten, begljiv, begajoč = nestanoviten, začasen: Academia Ci., volaticum esse ac levem Sen. ph., gaudium, desideria Tert.
b) čaroven, čaroben, čarodejen, le kot subst. volātica -ae, f α) čarovnica: Fest. β) čarovništvo: Tert.

Volumnus -ī, m Volúmnus in Volumna -ae, f Volúmna, božanstvi, ki so jima priporočali novorojence (iz velle v pomenu „qui volunt [bona]“): Aug.

volva (vulva) -ae, f (etim. nepojasnjena beseda; morda sor. volvere; prim. skr. úlvam, úlbam, úlbaḥ jajčni ovoj, maternica)

1. ovoj, ovojnica, lupina: boletorum Plin.

2. maternica: Varr., Cels., Pers., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart.; poseb. svinjska maternica (starodavnikom priljubljena jed): Naev. ap. Macr., H., Plin., Plin. iun., Mart. — Pozna vulg. soobl. bulba -ae, f: suopte utrosque decuit acceptos cibo, alteris inanem bulbam mandendam dari Macr.

zēlotypus 3 (tuj. ζηλότυπος) ljubosumen: Iarba, moechae Iuv., mulier Vulg.; subst.

1. zēlotypus -ī, m ljubosumnež, ljubosumnik: Petr., Q., Mart., Aur., Aus.

2. zēlotypa -ae, f ljubosumnica: Petr.

zīzānia -ōrum, n (tuj. ζιζάνια) bot. plevel, ljuljka: Ambr., Prud., Ven., Vulg. — Soobl. zīzānia -ae, f: Aug.

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

āpuliae -ārum, f ponjave, ki so jih razpenjali nad gledališčem zoper sončno pripeko: Tert. Āpulus (slabše Appulus) 3 apulski: ager, bellum L., gens, Daunus H., pastor O.; subst. Āpulus -ī, m Apulec, preb. pokrajine Apulije: L. idr., Lucanus an Apulus anceps H.; met.: non (sum natus) in Apulis Pl. v apulski deželi; Apulce so imeli za zabite; od tod subst. Āpulia -ae, f Apulija, pokrajina ob vzhodni obali spodnje Italije (zdaj Puglia): Ci., H., L. idr.; adj. Āpulicus 3 apulski: mare Apulicum H. (Carm. III, 24, 4), Jadransko morje (nekateri: mare publicum).

botryītis -tidis in -tidos, f (gr. βοτρυῖτις) grozdasta: cadmea Cels., Plin. kalamina z grozdastimi kristali; kot subst. fem. botriitida, neki dragulj: Plin. (pri nekaterih botryītēs -ae, m botriit).

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

cōpiēs -ēī, f = cōpia -ae: Char.

cōpulum -ī, n = cōpula -ae: M. poet.

ferrārius 3 (ferrum) k železu spadajoč, železen: faber Pl. železar, kovač, officina f. Auct. b. Afr., Plin. = fabrica f. Plin. železarna, pa tudi kovačnica, aqua ex officinis ferrariis Plin. voda za hlajenje iz … , metalla f. Plin. rudniki železa, ars f. Amm. kovaštvo. — Od tod subst.

1. ferrāria -ae, f.
a) (sc. fodīna rudnik) rudnik železa, železna jama: Ca. ap. Gell. (pisano ferrarea), apud eos (sc. Aquitanos) magnae sunt ferrariae C., vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b) (sc. herba) bot. rastlina sporiš: Ap. h.

2. ferrārius -iī, m. železar, kovač: Sen. ph., Pall.

foriolus -ī, m (foria -ae) kdor ima drisko, dristavec: Lab. fr.