Franja

pancration² -iī, n (demin. k παγκρατής -ές) „vsezmožnica“, „vsemočnica“, vzdevek zdravilnih rastl. cikorije in manjše morske repe (Scilla pusilla Plin., Pancratium maritimum Linn.): Plin.

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.

pānicula -ae, f (demin. k pāna = pānus)

1. šopek, lat, starejše kozúlja: Plin.

2. paníkula, vrsta otekline: Ap. h., Plin. Val.

pāniculus -ī, m (demin. k pānus)

1. trstov šop, trstov lat: tectorius Pl. na strehi.

2. paníkul, neka oteklina: Plin. Val. (nekatere izdaje panniculus).

panniculus¹ -ī, m (demin. k pannus) krpica, capica, cunjica: duplex Cels., quadratus Cels., pila ex panniculis facta Cels., bombycinus Iuv.

pannulus -ī, m (demin. k pannus) krpica, capica: tunica in pannulos defrustata Amm.; v pl. meton. cape = razcapana obleka: Amm., Ap.

pānucula -ae, f (demin. k panus¹) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: P. F. — Soobl. pānucla -ae, f: Non.

pāpiliunculus -ī, m (demin. k pāpiliō) metuljček: Tert.

paritō -āre (frequ. k parō²) ravnokar se pripravljati, nameravati (nameniti se, namenjen biti, kaniti, v mislih imeti, misliti) Pl. (z inf. ali ut).

parmula -ae, f (demin. k parma) majhen okrogel ščitek: relictā non bene parmulā H., parmulae non amplae Front., parmulam ventilare Front., parmulis pugnare Fest.

particula -ae, f (demin. k pars)

1. delec, delček, košček, trôh(ic)a: Q., Plin., Val. Max. idr., caeli Ci., arenae H., particulae errabundae Vitr. raztreseni odlomki (kakšnega spisa).

2. kot ret. t.t. delec, delček, odlomek govora (stavkov): Q.

3. kot gram. t.t. členek, členica, partíkula: Gell.

partitō -āre (frequ. k pariō) znova in znova rojevati: Prisc.

parturiō -īre -īvī (desid. k pariō)

1. hoteti (po)roditi, pripravljati se na porod, na porodu biti, biti v porodnih bolečinah: Ter., Suet. idr., nato parturientis (porodnice) ades O., canis parturiens Ph. koteča; (o kokoših) nesti: Varr.; pren.: parturit ager V. hoče roditi (sadove), zeleni, arbos V. poganja; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. ali mons parturibat gemitus immanes ciens … : at ille murem peperit Ph. „tresla se je gora, rodila se je miš“ (o velikih pripravah in majhnem uspehu; prim. gr. ὤδινεν ὄρος, τὸ δ' ἔτεκε μῦν).

2. pesn. roditi (rojevati), prinesti (prinašati): Germania parturit fetus H., Notus p. imbres H., Liberum Plin., ante colles parturiebar Vulg.

3. metaf.
a) kaj v mislih nositi, imeti, skrivoma snovati, kaniti, nameravati, namenjen biti, namen imeti: quod diu parturit animus vester, aliquando pariat L., dolor populi pariat, quod iam diu parturit Ci., conceptum periculum res publica parturit Ci., minas p. O.
b) v skrbeh biti, tesno biti komu pri srcu: parturiat unus pro pluribus Ci., iam misellam puellam parturibam Ap.

Opomba: Sinkop. impf. parturibam: Ap., parturibat: Ph., Fulg.; pf. parturivit: Ambr.

parunculus -ī, m (demin. k parō³) ladjica, „barčica“: Ci. fr. ap. Isid.

parvulus 3, star. parvolus: Pl., Ci. (demin. k parvus)

1. zelo majhen, majčken, malenkosten: Cat., Lucr., Pr., Auct. b. Alx., Hirt. idr., res Ter., pecunia Ci. majhno imetje, causa Ci. majhna reč, malenkost, dum parvulum consequamur Ci. (ne)kaj neznatnega, parvulo labore Ci., navicula C., parva equestria proelia C., parvula laudo H. skromne razmere, causula Auct. b. Afr., quia parvulum referret, an idem displiceret, quibus non idem placuisset Plin. iun., erat parvulus staturā Sen. rh., castellum Sen. ph., casula Ap., ex parvulo incipere Cels., aut nihil aut parvulum intenditur Cels., oppidum Cu., filius Lact., pueruli Hier., pusio Arn.

2. zelo mlad: filius Ci., filia N., Aeneas V., uri C. še prav mladi, a parvulo Ter. ali ab parvulis C. iz (od) malega, iz mladega, od mladih nog, od mladih let; aetas Iust., filiolus Val. Max., filii vel parvuli vel grandiusculi Aug.; subst. parvulus -ī, m majhen otrok: Iust., v pl. otroci = ki še nimajo razuma, nerazumniki: Arn.; occ. metaf. z dat. še premlad za kaj, ki ni kos čemu: illi rei ego etiam nunc sum parvulus Pl.

3. adv. acc. n parvulum malo, malce: parvulum referret Plin. iun.

passercula -ae, f (demin. k passer) vrabčica, vrabčevka (kot ljubkovalna beseda): Marcus Aurelius ap. Fr.

passerculus -ī, m (demin. k passer) vrabček, vrabič: Ci., Arn.; šalj.: passerculi et columbuli mei Plin. iun. (o pesniških poskusih); kot ljubkovalna beseda: Pl.

passō -āre -āvī (intens. k patior) bolan biti, bolehati: quibus vero etiam ungues passaverint Th. Prisc.

passus -ūs, m (pandere)

I. „razpetje obeh rok“; meton. rimski seženj = 5 rim. čevljev = 1,5 m (polovica merske palice (decempeda), ki so jo uporabljali zemljemerci): Plin., mille passūs (pl. milia passuum) Ci. idr. 1000 (rim.) sežnjev = 1,5 km. —

II. „razkorak“, „razkoračenje nog“

1. korak, kobál(j), kobálja: passus perpauculi Ci., passu anili procedere O., lentis passibus spatiari O., rapidis ferri passibus V., sequitur patrem non passibus aequis V.; pren.: passibus ambiguis Fortuna errat O., strepitum passu non faciente venit (sc. senectus) O.

2. meton. stopinja, stôpa (stópa), stopáj: passu stare tenaci O.

Opomba: K I: Sen. ph. tudi passûm: L., Pl., Luc. fr., Mart.