Franja

āmentia -ae, f (āmēns) brezumje (brazumnost), poblaznelost, blaznost, blazna drznost, nespamet, neprimerno (brezumno, nespametno) počenjanje ali vedenje (naspr. ratio): animi affectionem lumine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., caecus amentiā Ci., bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia... confligit Ci., tanta vis amentiae... mentem turbaverat L., in istam amentiam incidere Ci., alicui amentiam inicere Ci., alicuius amentiam augere S., dolore pulsa gravi gravis est amentia O., equitare in arundine longā si quem delectet barbatum, amentia verset H.

āmentō (ammentō) -āre -āvī (āmentum, ammentum) z jermenom zamašnikom metati, vreči, (za)lučati, (s)prožiti): iaculum habenā Lucan.; pren. o vetru (kot božanstvu): amentante Noto Sil.; o govorniku: amentare sententiam Tert.

āmentum (v najstarejših rokopisih ammentum, sicer pisano tudi agmentum in admentum) -ī, n

1. jermen zamašnik (jermen pritegač, pentlja) na kopju (= uho iz jermena sredi kopjišča; s kazalcem, vtaknjenim v to uho, se je kopje pred metom zavihtelo in zavrtelo, da je bil met močnejši in zadetek zanesljivejši): ut tragulam cum epistula ad amentum deligata intra munitiones castrorum abiciant C., iaculorum amenta L., amento digitos inserere O.; pesn.: amenta torquent V. mečejo strele, metala; pren.: quare mihi compositione velut amentis quibusdam nervisve intendi et concitari sententiae videntur Q.

2. stogljaj (jermen pri čevljih): soleis sine amento insignis (Corneliae statua) Plin.

3. = examen, jeziček pri tehtnici: Isid.

Ameria -ae, f Amerija, mesto v Umbriji: Ci., Plin. Od tod adj. Amerīnus 3 amerijski, iz Amerije: Ca., Col., Plin., municeps Ci., retinacula V. vezače iz amerijske vrbe; subst.
a) Amerīnus -ī, m pogosteje pl. Amerīnī -ōrum, m Amerijec, Amerijci, preb. Amerije: Ci., Plin.
b) Amerīna -ōrum, n (sc. māla ali pira) amerijsko sadje: Stat. Devet rim. milj pod Amerijo je stala (v Etruriji) Amerijska trdnjava Amerīnum castellum ob Vadimonskem jezeru (lacus Vadimōnis); blizu nje Amerīna praedia amerijsko vaško posestvo: Plin. iun.

amerimnon -ī, n (gr. ἀμέριμνον = ki teši skrbi) bot. netresk: Plin.

Amerīnus, gl. Ameria.

Ameriola -ae, f (demin. Ameria, „Mala Ameria“) Ameriola, sabinsko mestece: L., Plin.

ames (āmes?) -itis, m

1. ptičarska razsoha, na katero je pritrjena ptičarska mreža: amite levi rara (širokozankaste) tendit retia H.

2. v pl. = nosilna droga (du.): Vulg.

3. prečka (zapah) pri ogradi za zveri: Col.

Amēstratus -ī, f (Ἀμήστρατος) Amestrat, mesto na Siciliji: Ci. Od tod adj. Amēstratīnus 3 amestratski, iz Amestrata: legati Ci.; subst. Amēstratīnī -ōrum, m Amestratčani, preb. Amestrata: Ci. — Soobl. Amāstra -ae, f Amastra: Sil.

amethystinātus 3 (amethystinus) ametistasto oblečen, v obleki ametistove barve: Mart.

amethystinus 3, gl. amethystus.

amethystizōn -ontis, acc. pl. -ontas, m (gr. ἀμεϑυστίζον) po barvi podoben ametistu, skoraj ametistast: carbunculus Plin. najbrž naš vijoličasti rubin.

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

ametros -on (gr. ἄμετρος) brez metruma, v nevezani besedi: Char.

amflexus 3 (ambi in flectere) zapognjen, zavit: Mel.

amfrāctus, gl. anfrāctus.

āmī (ammī), n indecl. (gr. ἄμι) amij, neka kobulnica, ali divji (gorski) koromač ali divja mrkv(in)a: Plin.

amia -ae, f (gr. ἀμία) riba tun: Plin. — Soobl. amiās, acc. -ān, m (gr. ἀμίας): Luc. ap. Varr.

amiantus -ī, m (gr. ἀμίαντος brezmadežen, čist) gorsko predivo, vrsta azbesta: Plin., Isid.

amīca -ae, f, gl. amīcus.