Franja

Volaterrae -ārum, f Volatêre, prastaro mesto v Etruriji (zdaj Volterra): Ci., L. Od tod adj. Volaterrānus 3 volatêrski, volateránski: municipes Ci. ep., ager Plin., Vada Volaterrana Ci., Plin. Volaterske Vade (Volaterski Brod), mesto s pristanom na volaterskem ozemlju (zdaj Vada); subst. Volaterrānī -ōrum, m Volatêrci, Volaterán(c)i, preb. Volater: Ci., L., Plin.

Volcae -ārum, m Vólki, ljudstvo v Narbonski Galiji, razdeljeno na dve plemeni: na Volke Tektosage (Volcae Tectosagēs) z glavnim mestom Tolosa Toloza (zdaj Toulouse) in na Volke Arekomike (Volcae Arecomicī) z glavnim mestom Nemausus Nemavz (zdaj Nîmes): Ci., C., L., Mel., Plin.

Volsiniī (Vulsiniī) -ōrum, m Volzíniji (Vulzíniji), mesto v Etruriji južno od Kluzija (danes Orvieto) ob Volzinijskem jezeru (zdaj Bolsena): L., Plin., Iuv. Od tod adj.

1. Volsiniēnsis (Vulsiniēnsis) -e volzínijski (vulzínijski): ager L., lacus Volsiniensis Vitr., Col., Plin. Volzinijsko jezero (zdaj Lago di Bolsena); subst. Volsiniēnsēs -ium, m Volzínijci, Volzinijáni, preb. Volzinijev: L., Plin.

2. Volsinius 3 volzínijski: nec paenitet … Volsinios deseruisse focos Pr.

Opomba: V eni od izdaj (Lucian Müller) najdemo pri Pr. Volsanios focos volzanijska ognjišča.

volumen -inis, n (volvere)

1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.

Vomānus -ī, m Vomán, obalna reka v južnem Picenu (zdaj Vomano): Sil.; pri Plin. flumen Vomanum.

Vosegus (v dobrih rokopisih tudi Vosagus, v slabših Vogesus) -ī, m Vozeg (Vozag, Vogez), gorovje v Galiji (zdaj Vosges, Vogesen): C., Lucan., Plin., Ven.

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

Vultur (starejše Voltur) -uris, m Vúltur (Vóltur) (zdaj Monte Volture), gora v Apuliji zahodno od Venuzije: H., Lucan. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ventus ali samo Vulturnus (Volturnus) -ī, m (sc. ventus) Voltúrn = vúlturski (vólturski) veter (z Vúltura ali Vóltura pihajoči (vejoči) veter), jugovzhodnik (= jugojugovzhodnik): Col., Sen. ph., Vitr., Gell. idr., ventus — Volturnum regionis incolae vocant — adversus Romanis coortus L., castra posuerat aversa a Volturno vento L., ab oriente brumali vulturnus Plin., Africus … Vulturno reflat Ap.

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

Xanthos² (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

I.

1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

II. grško moško ime

1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

2. likijski zgodovinopisec: Plin.

Zacynthos (V., O., Mel.) in Zacynthus (L., Plin.) -ī, f (Ζάκυνϑος) Zakínt (zdaj, Zakintos, Zante), rodoviten otok v Jonskem morju, nekdaj gozdnat (ὑλήεσσα Hom.); od tod nemorosa Zacynthos V. Od tod adj. Zacynthius 3 (Ζακύνϑιος) zakíntski, zakíntijski, zakíntoški: Calchas Pl., adulescentes N., bitumen Plin.

Zanclē -ēs, f (Ζάγκλη) Zánkla

1. staro ime za Mesano (Mesāna, zdaj Messina na Siciliji), mesto, ki je dobilo ime po svoji srpasti podobi (sicilsko gr. ζάγκλον = srp): O., Sil. Od tod adj.
a) Zanclaeus 3 (Ζαγκλαῖος) zánkelski, zanklájski: arena (= Sicilia) O., Charybdis O., moenia (Messana) Sil.; subst. Zanclaeī -ōrum, m (Ζαγκλαῖοι) Zánkelci, Zanklájci, preb. Zankle: Plin.
b) Zanclēius 3 zánkelski, zankléjski: saxa O.

2. mesto na Peloponezu: Plin.