Franja

Visurgis -is, m Vizúrgis, reka v severni Germaniji (zdaj Vezera, nem. Weser): Mel., Plin., T., Sid.

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

Vocetius (-iī, m) mōns Vocécij (Vokétij), vzhodni odrastek gorovja Jura (zdaj Bözberg v kantonu Aargau): T.

Volaterrae -ārum, f Volatêre, prastaro mesto v Etruriji (zdaj Volterra): Ci., L. Od tod adj. Volaterrānus 3 volatêrski, volateránski: municipes Ci. ep., ager Plin., Vada Volaterrana Ci., Plin. Volaterske Vade (Volaterski Brod), mesto s pristanom na volaterskem ozemlju (zdaj Vada); subst. Volaterrānī -ōrum, m Volatêrci, Volaterán(c)i, preb. Volater: Ci., L., Plin.

Volcae -ārum, m Vólki, ljudstvo v Narbonski Galiji, razdeljeno na dve plemeni: na Volke Tektosage (Volcae Tectosagēs) z glavnim mestom Tolosa Toloza (zdaj Toulouse) in na Volke Arekomike (Volcae Arecomicī) z glavnim mestom Nemausus Nemavz (zdaj Nîmes): Ci., C., L., Mel., Plin.

Volsiniī (Vulsiniī) -ōrum, m Volzíniji (Vulzíniji), mesto v Etruriji južno od Kluzija (danes Orvieto) ob Volzinijskem jezeru (zdaj Bolsena): L., Plin., Iuv. Od tod adj.

1. Volsiniēnsis (Vulsiniēnsis) -e volzínijski (vulzínijski): ager L., lacus Volsiniensis Vitr., Col., Plin. Volzinijsko jezero (zdaj Lago di Bolsena); subst. Volsiniēnsēs -ium, m Volzínijci, Volzinijáni, preb. Volzinijev: L., Plin.

2. Volsinius 3 volzínijski: nec paenitet … Volsinios deseruisse focos Pr.

Opomba: V eni od izdaj (Lucian Müller) najdemo pri Pr. Volsanios focos volzanijska ognjišča.

volumen -inis, n (volvere)

1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.

Vomānus -ī, m Vomán, obalna reka v južnem Picenu (zdaj Vomano): Sil.; pri Plin. flumen Vomanum.

Vosegus (v dobrih rokopisih tudi Vosagus, v slabših Vogesus) -ī, m Vozeg (Vozag, Vogez), gorovje v Galiji (zdaj Vosges, Vogesen): C., Lucan., Plin., Ven.

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

Vultur (starejše Voltur) -uris, m Vúltur (Vóltur) (zdaj Monte Volture), gora v Apuliji zahodno od Venuzije: H., Lucan. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ventus ali samo Vulturnus (Volturnus) -ī, m (sc. ventus) Voltúrn = vúlturski (vólturski) veter (z Vúltura ali Vóltura pihajoči (vejoči) veter), jugovzhodnik (= jugojugovzhodnik): Col., Sen. ph., Vitr., Gell. idr., ventus — Volturnum regionis incolae vocant — adversus Romanis coortus L., castra posuerat aversa a Volturno vento L., ab oriente brumali vulturnus Plin., Africus … Vulturno reflat Ap.

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

Xanthos² (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

I.

1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

II. grško moško ime

1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

2. likijski zgodovinopisec: Plin.

Zacynthos (V., O., Mel.) in Zacynthus (L., Plin.) -ī, f (Ζάκυνϑος) Zakínt (zdaj, Zakintos, Zante), rodoviten otok v Jonskem morju, nekdaj gozdnat (ὑλήεσσα Hom.); od tod nemorosa Zacynthos V. Od tod adj. Zacynthius 3 (Ζακύνϑιος) zakíntski, zakíntijski, zakíntoški: Calchas Pl., adulescentes N., bitumen Plin.

Zanclē -ēs, f (Ζάγκλη) Zánkla

1. staro ime za Mesano (Mesāna, zdaj Messina na Siciliji), mesto, ki je dobilo ime po svoji srpasti podobi (sicilsko gr. ζάγκλον = srp): O., Sil. Od tod adj.
a) Zanclaeus 3 (Ζαγκλαῖος) zánkelski, zanklájski: arena (= Sicilia) O., Charybdis O., moenia (Messana) Sil.; subst. Zanclaeī -ōrum, m (Ζαγκλαῖοι) Zánkelci, Zanklájci, preb. Zankle: Plin.
b) Zanclēius 3 zánkelski, zankléjski: saxa O.

2. mesto na Peloponezu: Plin.