Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:
1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.
2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.
3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.
Zadetki iskanja
- Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:
1. Temistoklov oče: N.
2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.
3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O. - Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:
1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.
2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.
3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.
4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet. - Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:
1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.
2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.
3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.
4. slikar iz Aten: Plin. - Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.
2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.
3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).
4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.
5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno. - Numitōrius 3 Numitórij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:
1. P. Numitorius Publij Numitorij, stric Virginije, ki jo je preganjal Apij Klavdij; tr. pl. l. 449: L.
2. P. Numitorius Pullus Publij Numitorij Pul iz Fregel je l. 125 izdajsko predal svoje mesto Rimljanom: Ci.; njegova hči Numitoria Numitorija je bila mati triumvira Antonija: Ci.
3. C. Numitorius Gaj Numitorij, Ciceronova priča v pravdi zoper Vera (Verres): Ci. - Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:
1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.
2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.
3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.
4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.
5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.
6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.
7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.
8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.
9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.
10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T. - octāvus 3 (octō, prim. gr. ὄγδοος) osmi: pars Ci., legio C., hora C. = ob dveh popoldne, ordines C. 8. legijska kohorta, ōctavo decimo aetatis anno T., sapientum octavus H. osmi (= novi modrec k znani sedmerici), ager efficit cum octavo (sc. grano) Ci. rodi osmerno, octavo (sc. die) Idus Apriles Col. osmi dan pred aprilovimi idami = 6. aprila, octavo ali in octavo (sc. libro) Aeneidos Aus., Prisc. v 8. knjigi, v 8. spevu, ad octavum (sc. lapidem) T. pri 8. miljskem kamnu (miljniku) = 11,7 km od Rima; adv. octāvum osmič: o. tribuni retecti L.; subst. octāva -ae, f
1. (sc. hora) osma ura = ob dveh popoldne: Iuv., Mart.
2. (sc. pars) osmi del, osmina (kot davek): Auct. b. Afr., Cod. I. - Ogulnius -iī, m Ogúlnij, rim. rodovno ime. Poseb. znani so:
1. M. Ogulnius Mark Ogulnij, poslanec v Etrurijo l. 210, padel l. 196 v bojih z Bojci: L.
2. M. Ogulnius Gallus Mark Ogulnij Gal, pretor l. 182; L.
3. Q. Ogulnius Gallus Kvint Ogulnij Gal, tr. pl. l. 300, predlagatelj zakona lex Ogulnia, s katerim je bil plebejcem omogočen dostop do svečeniških služb, l. 296 kurulski edil, vodja deset(er)ih poslancev v Epidaver, l. 273 poslanec na dvor Ptolemajcev, l. 269 konzul s Fabijem Piktorjem, l. 257 diktator: L. - Opilius -iī, m Opílij, rim. priimek. Poseb. znani so
1. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, gramatik in pisec: Suet.
2. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, zdravnik: Plin.
3. M. Opilius Severus Macrinus Mark Opilij Sever Makrin, rim. cesar: Eutr. - Ostōrius -ī, m Ostórij, rim. nom. propr. Znani so:
1. Ostorius Sabinus Ostorij Sabin, rim. vitez: T.
2. P. Ostorius Scapula Publij Ostorij Skapula, propretor v Britaniji: T.
3. M. Ostorius Scapula Mark Ostorij Skapula, Publijev sin; ubiti ga je dal cesar Neron: T. - Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:
1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.
2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.
3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.
4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet. - Paccius -iī, m Pákcij, moško ime. Znani so:
1. Paccius Pakcij iz Brutija: L.
2. Marcus Paccius Mark Pakcij, Atikov pismonoša iz Epira k Ciceronu l. 54: Ci. ep.
3. C. Paccius Africanus Gaj Pakcij Afričan, obnovitelj nekaterih templjev, ovajalec: T. - Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:
1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.
2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.
3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.
4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T. - Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:
1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.
2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.
3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell. - Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so
1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.
2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin. - Paul(l)us2 -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:
1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.
2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.
3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).
4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl. - Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:
1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.
2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.
3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.
4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T. - Pedō3 -ōnis, m (pēs) Pédon =„širokonožec“, rim. priimek. Znani so:
1. M. Iuventius Pedo Mark Juvencij Pedon: Ci.
2. C. Pedo Albinovanus Gaj Pedon Albinovan, rim. pesnik, gl. Albinovānus.
3. druge omenjata: Iuv., Mart. - Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:
1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.
2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.
3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).