Franja

Menedēmus -ī, n (Μενέδημος) Menedém, gr. nom. propr. Poseb.

1. gr. filozof iz Eretrije na Evboji, Platonov učenec, ustanovitelj t. i. eretrijske šole: Ci.

2. kiniški filozof iz Lampsaka: Ci.

3. retor v Atenah okrog l. 95: Ci.

4. peripatetik z Rodosa: Gell.

5. Makedonec, v gostinski zvezi s Cezarjem, ki mu je podelil rim. državljanstvo: C., Ci. ep.

6. vojskovodja Aleksandra Velikega: Cu.

7. moško ime: Ter.

Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

Modestīnus -ī, m Modestín, s celim imenom Herennius Modestinus Herenij Modestin, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, učenec Domicija Ulpijana, učitelj cesarja Maksimina: Lamp.

Naucratēs -is, acc. sg. -em, abl. -e, nom. pl. -ae, m (Ναυκράτης) Návkrat, Eritrejec, grški govornik, Izokratov učenec: Ci., Q.; v pl.: illi Theopompi, Ephori, Philisti, Naucratae Ci. možje, kakršni so Teopomp, Efor, Filist, Navkrat.

Necepsō -ōnis, m in Necepsus -ī, m Necépson, Necéps, egiptovski zvezdogled, učenec Eskulapa in Anubisa: Aus.

Numēnius -iī, m (Νουμήνιος) Numénij, gr. moško ime.

1. namestnik kralja Antioha in upravitelj na ozemlju Mesene: Plin.

2. eden od poslancev iz Hene in priča proti Veru: Ci.

3. poslanec kraljev Ptolemaja VI. in VII. v Rim, da se je zahvalil senatu za pomoč proti Antiohu IV.: L.

4. iz Herakleje, učenec zdravnika Dievha, vir za Celzijeve recepte: Cels.

5. iz Apameje, filozof platonik (po drugih pitagorejec): Macr.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Pamphilus -ī, m (Πάμφιλος) Pámfil, gr. nom. propr.

1. Platonov učenec, ki ga je poslušal Epikur: Ci.

2. gr. slikar iz 4. stol.: Plin.

3. gr. retor iz 2. stol.: Ci., Q.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Persaeus -ī, m Perzáj, Zenonov učenec: Ci., Gell.

Phaedōn -ōnis, m (Φαίδων) Fájdon, Sokratov učenec in Platonov prijatelj; Platon je po njem naslovil enega od svojih dialogov: Ci., Gell., Lact., Tert.

Phaedrus -ī, m (Φαίδρος) Fájdros

1. Sokratov učenec: Ci.

2. epikurejski filozof v Atenah, Ciceronov učitelj: Ci.

3. Avgustov osvobojenec, po rodu Tračan, pisatelj znanih basni po Ezopovem vzoru.

4. objesten lat. pesnik: Mart.; ali je istoveten s Fajdrom št. 3, ni znano.

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

Polemō (Polemōn) -ōnis, m (Πολέμων) Polémon

1. grški filozof v Atenah, Ksenokratov učenec, Zenonov in Arkezilajev učitelj (okrog l. 300 pr. Kr.): Ci., H., Val. Max. — Od tod adj. Polemōnēus 3 (Πολεμώνειος) Polémonov: si Polemoneus, peccat Stoicus rei falsae adsentiens Ci.

2. kralj v Pontu: Suet., Eutr. — Od tod adj. Polemōniacus 3 polémonski: Pontus Aur., Eutr., Vop. (del Ponta).

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

Sphaerus -ī, m (Σφαῖρος) Sfájros

1. stoik, Zenonov učenec: Ci.

2. Avgustov osvobojenec: Suet.

Stratō (Ci.) ali Stratōn (Sen. ph.) -ōnis, m (Στράτων) Stráton

1. peripatetski filozof iz Lampsaka (okrog l. 300), Teofrastov učenec: Ci., Sen. ph.

2. zdravnik v Ciceronovem času: Ci.

3.
a) Stratōnis turris Strátonov stolp, mesto v palestinsko, sicer imenovano Caesarea: Plin.
b) Stratōnis īnsula Strátonov otok v Arabskem zalivu: Plin.