Franja

lygdinos (lygdinus) 3 (gr. λύγδινος) iz belega marmorja: horoscopus Iul. Val.; poseb. lygdinus lapis (gr. λύγδινος λίϑος) Plin., Isid. (napačno pisano Ligdinus) bleščeče bel kamen ali marmor (na otoku Paros) = lygdos.

lyncūrium -iī, n (gr. λυγκούριον) linkúrij, „risje oko“, trd, prozoren kamen rdečkastorumene barve, za katerega so starodavniki menili, da nastane iz kristaliziranega risjega seča, najbrž hijacínt, po drugih turmalín: Plin. — Soobl. lyncūrius (s popačeno inačico ligūrius) -iī, m: Hier., Isid.

mānālis¹ -e (mānāre) tekoč, vodonosen, dež(ev)jenosen: fons Fest., manalem fontem dici pro eo, quod aqua ex eo semper manet P. F., manalem vocabant lapidem etiam petram quandam, quae erat extra portam Capenam iuxta aedem Martis, quam cum propter nimiam siccitatem in urbem protraherent, insequebatur pluvia statim P. F., manalis lapis, qui tunc movetur, cum pluviae exoptantur Non. (v avgurskem jeziku) kamen, ki je priklical dež, če so ga ob suši premaknili z mesta; subst. mānāle -is, n polivalnik, zalivalka: Non.

mānālis² (Mānālis) -e (mānēs) k manom sodeč, manski, podzemeljski: manalem (ali Manalem) lapidem putabant esse ostium Orci, per quod animae inferorum ad superos manarent, qui dicuntur manes P. F. sklepnik (središčni kamen) vhoda v podzemlje.

melitinus 3 (gr. μελίτινος) medén: cera Plin. Val. z medom pomešan; metaf.: lapis Plin. melitin = „medeni kamen“, „medenik“.

mīles -itis, m (etim. nedognana beseda, morda sor. z gr. ὅ-μιλος, ajol. ὄμιλλος kup, tolpa, zbor, ὁ-μιλία, občevanje, ὁμιλέω občujem, prim. tudi skr. mēla- shod, občevanje)

1. vojak, bojevnik, borec: Ca. ap. Gell., Pl., Ter., Varr., H., Sen. ph., T., Icti. idr., vetus (naspr. tiro) L., milites veterani C., miles novus O. ali milites novi S., L. na novo izbrani (nabrani), milites veteres S., legionarii C., gregarii Ci., voluntarii L., auxiliarii (naspr. legionarii) L., miles mercennarius L., milites mercennarii N., milites Romani, Sullani, Iugurthini S., Persei O., tribuni militum C., Ci.

2. occ.
a) navaden vojak, prostak (= miles gregarius, naspr. častnik): vos adpello, centuriones, vosque, milites Ci., haec velut contionanti Minucio circumfundebatur tribunorum equitumque Romanorum multitudo, et ad aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
b) častnik: Pl., Ter.
c) „vojaki“, za časa cesarjev dvorni uradniki (upravniki), ki so nosili orožje in spadali k vojski: pozni Icti.

3. pešec, pešak, vojak pehotne enote, legijski vojak: cum in his angustiis res esset atque omnes viae ab Afranianis militibus equitibusque obsiderentur nec pontes perfici possent imperat militibus Caesar, ut … C., milites equitesque misit C., decem milia militum et mille equites L.

4. kolekt. vojaštvo, vojska, vojaki: late loca milite complent V., milite atque equite nisi Romano non uti populum Romanum L. pehote in konjeništva.

5. pesn. metaf.
a) vojak = kamen na šahovnici, kmet: discolor ut recto grassetur limite miles, cum medius gemino calculus hoste perit O.
b) fem.: rudis ad partūs et nova miles eram O. novinka, miles erat Phoebes (sc. nympha) O. spremljevalka.

missilis -e (mittere) kar se da metati ali lučati, metalen, lučalen, tudi strelen: lapis, saxum L. kamen za metalnico, lučalnico (= fračo, pračo), aculei Plin. (s katerimi ježevec tako rekoč strelja), ferrum uni missile Stat. ki jo zaluča (vrže, zadega) samo on, telum ali ferrum m. V. metalo, lučalo, izstrelek, tudi puščica, strelica, kopje, sulica, enako subst. missile -is, n: Lucan., Veg., nav. pl. missilia -ium, n: V., L.; res missiles ali subst. missilia -ium, n metana darila, darila, ki jih cesar meče med ljudstvo (suho sadje, pogače ipd., tudi tablice, na katerih je bilo napisano, koliko žita, denarja ali česa drugega naj dobijo tisti, ki jih ujamejo): Suet.; metaf.: missilia Fortunae Sen. ph.

molīnus 3 (molere) mlevski, mleven, mlinski: saxum Tert. mlinski kamen; subst. molīnae -ārum, f mlin: Amm., Cass.

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

obrussa -ae, f (izpos. gr. ὄβρυζον; prim. obrōzum) preizkušanje zlata v ognju, punciranje, starejše kupa: Plin., aurum ad obrussam Suet. = preizkušeno, torej štiriindvajsetkaratno (= čisto) zlato, ex obrussā esse Petr. biti iz čistega zlata; pren.: adhibenda tamquam obrussa ratio Ci., haec eius (sc. animi) obrussa est Sen. ph. preizkus, preizkusni kamen, omnia argumenta ad obrussam exigere Sen. ph. preizkušnji podvreči = natanko pretehtati.

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

oica -ae, f ójka, nam neznan dragi kamen: Plin., Isid.

ombria -ae, f (iz gr. ὄμβρος dež) ómbrija = „deževec“, nam neznan dragi kamen: Plin.

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

opalus -ī, m (preko gr. ὀπάλλιος iz skr.) opál, poldragi kamen: Plin.

ophicardēlos -ī, m ofikardél, nam neznan drag kamen, najbrž vrsta oniksa: Plin.

ostracītēs -ae, m (gr. ὀστρακίτης) ostrakít, nam neznan kamen: Plin.

paeānītis -idis, f pajanítida (pajanitíd), nam neznan drag kamen: Plin. — Soobl. paeanites, acc. -em in -en, m pajanít: Isid., Prisc.