Franja

Lūsitānia -ae, f Luzitánija, sprva dežela med rekama Duris in Tag, pozneje kot rim. pokrajina dežela med rekama Duris in Anas (Anas, zdaj Guadiana), vzhodno od Salmantike (današnje Salamanke) in Toleta (današnjega Toleda): Varr., Ci. ep., C., L. idr. Od tod Lūsitānus 3 luzitán(ij)ski, iz Luzitánije: Aur., Viriathus Lusitanus Ci., pira Plin.; subst. Lūsitānī -ōrum, m Luzitán(ij)ci, preb. Luzitanije: Ci.

Māliacus sinus (κόλπος Μαλιακός) Málijski zaliv v jugozahodni Tesaliji nasproti Evboje, imenovan po Malijcih (Μαλιεῖς, Μηλιεῖς), ob njem živečih prebivalcih (zdaj Zeitunski ali Isdinski zaliv oz. Zeituni): L., Plin., Mel.; tudi dežela, ki leži ob tem zalivu: suis, qui per Maliacum sinum veniebant, occurit L., ducere tum porro in sinum Maliacum coepit L.; od tod ferit amne citato Maliacas Spercheos aquas Lucan. malijsko vodovje = valovje Malijskega zaliva. — Od tod adj. Māliēnsis -e ob Málijskem zalivu ležeč, málijski: ager Maliensis L. (na njem so Termopile). Mālius 3 málijski, Málijskega zaliva: lympha Cat.

Māsaesūlī (L.) (Māsaesōlī (Plin.) ) -ōrum, m (Μασσαισύλιοι) Masajsúli (Masajsíli), ljudstvo v zahodni Numidiji. — Njihova dežela Māsaesōlia -ae, f Masajsílija: Plin.

Maurī -ōrum, m (Μαῦροι) Mávri, prebivalci severnoafriškega obrežja v današnjem Maroku in zahodni Alžiriji: S., L., Mel., Plin. Sg. Maurus -ī, m Máver: Iuv., Lucan. — Od tod adj. Maurus 3 mávrski, mavretánski, pesn. tudi = áfriški, púnski: iaculator L., angues, unda H., manus Maurae O., silvae filia Maurae Mart. = e citro facta; adv.

1. Mauricē mávrsko: Varr. ap. Gell.

2. Mauricātim mávrsko: [credidi] te Mauricatim scire Lab. fr.; subst. Mauretānia ali Mauritānia -ae, f (Μαυριτανία) Mavretánija, Mavritánija, dežela Mavrov na obali Sredozemskega morja; za časa cesarjev se je delila na dve provinci: Mauretania Tingitana (gl. Tinge), proti Atlantskemu morju, in Caesariensis (gl. Caesariēnsis pod Caesar), proti Numidiji: C., Ci., Auct. b. Afr., T., Mel., Plin., Suet., Amm., M. Dežela se pri starejših Grkih imenuje Maurūsia -ae, f (Μαυρουσία) Mavrúzija: Vitr. — Od tod adj. Maurūsiacus 3 mavrúzijski = mavretánski: Mart. Maurūsius 3 = mavrúzijski = mavretánski, pesn. tudi = áfriški: gens V., taxus, pestis, pubes, praeda Sil., (h)arundo Sil. metalno kopje, robora (= citrus) Lucan., tellus, laurea, rabies, Atlans Cl.; subst. Maurūsiī -ōrum, m Mavrúzijci, Mavretán(ij)ci: Ca. ap. Serv., L., Plin.

Mēdī -ōrum, m (Μῆδοι) Médijci, pesn. tudi = Pêrzijci, Asírci, Párti: Ci., N., H., Cu., Iust. Sg. Mēdus -ī, m Médijec, pesn. tudi = Pêrzijec: N., H., Val. Fl. — Od tod subst. Mēdia -ae, f (Μηδία) Médija, dežela jugozahodno od Kaspijskega jezera med Armenijo, Partijo, Hirkanijo in Asirijo; glavno mesto Ecbatana: V., N., Plin., Iust.; adj. Mēdus 3 médijski, pesn. tudi = pêrzijski, asírski: Hydaspes V., acinaces H., flumen H. Evfrat, sagittae Pr.; Mēdicus 3 (Μηδικός) médijski, tudi = pêrzijski, asírski: vestis N., Cu., arbor Plin. pomarančno drevo, pomarančevec, oranževec, māla Plin. pomaranče, oranže, citrone, dea Aus. Nemezis, ki je iz paroškega marmorja; subst. Mēdica -ae, f (sc. herba, gr. Μηδική) médijska (iz Médije pripeljana) detelja, metéljka, lucérnka, nemška detelja (Medicago sativa Linn.): Ca., Varr., V., Plin., Col., Isid.

Mōab, indecl. f Móab, plodna gorata pokrajina vzhodno od Jordana med Mrtvim morjem in sirsko-arabsko puščavo, med reko Arnon in „Vrbovim potokom“: vastata est Moab Vulg. — Od tod Mōabītēs -ae, m Moabít: Vulg., pogosteje pl. Mōabītae -ārum, m (Μωαβῖται) Moabíti, preb. pokrajine Móab: Vulg. Mōabītis -idis, f (Μωαβῖτις) moabítska: regio Vulg. moabitska dežela, dežela Moab; kot subst. = Moabítka: Vulg.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

Ophir, indecl. Ófir, dežela v južni Arabiji: Vulg. — Od tod adj. Ophirius 3 ófirski, iz Ófira: Plin.

Paeōn¹ -ōnis, m (Παίων) Pajón(ec): L., pl. Paeones -um, acc. -as, m (Παίονες) Pajóni(jci), narod v Makedoniji ob zgornjem toku Aksija (zdaj Vardar): L., O.; njihova dežela Paeonia -ae, f (Παιονία) Pajónija, pozneje Emathia L., Plin. — Paeonis -idis, f (Παιονίς) Pajón(ij)ka: O.

Pannoniī -ōrum, m (Παννόνιοι), Panón(ij)ci, preb. Panonije: T., Vell., Suet., Cl., Lamp.; sg. Pannonius -iī, m Panón(ij)ec: fallax Tib., ferox Stat. — Subst. Pannonia -ae, f (Παννονία) Panónija, dežela med Donavo in Savo do Dunajskega gozda (Mons Cetius), vzhodno od Norika, podjarmljena za časa cesarja Avgusta: O., Plin., Plin. iun.; adj. Pannonicus 3 panón(ij)ski: Plin., Mart., exercitus, alae T. Pannonis -idis, f panón(ij)ska: ursa Lucan.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Penestae -ārum, m (Πενέσται) Penésti, pleme v grški Iliriji: L.; njihova dežela Penestia -ae, f Penéstija: L.; adj. Penestiānus 3 penéstijski: terra L.

Pentapolis -is, acc. -im, f (Πεντάπολις „Peteromestje“) Pentápolis (Pentápola), po peterih glavnih mestih tako imenovana dežela Cyrenaica ob Libijskem morju (zdaj Barkovska planota): Serv., Vulg. = Pentapolitana regiō: Plin.

Peraea¹ -ae, f (ἡ περαία sc. γῆ) Perája

1. dežela onkraj Jordana: Plin.

2. P. Rhodiōrum, rodoška Peraja, primorska pokrajina nasproti Rodosa: L.

Perbibēsia -ae, f (perbibere) Perbibézija = „Popivanjsko“, izmišljena dežela: Pl. (prim. Bibēsia).

Perrhaebus 3 (Πεῤῥαιβός) perájbski, pesn. = tesál(ij)ski: O.; subst. Perrhaebī -ōrum, m Perájbi; njihova dežela Perrhaebia -ae, f (Πεῤῥαιβία) Perájbija = severna Tesalija: L., Ci.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

Phaeāx -ācis, m, pl. Phaeācēs -um, acc. -ācas (Φαίακες) Faják(i), po Hom. veselo in uživaško ljudstvo na otoku Sherija (danes Krf): Ci., V., O., Pr., Amm.; preg.: pinguis Phaeaxque H. tolst in dobro gojen; atrib. = fajáški: populus Iuv. — Od tod adj. Phaeācus 3: Pr. ali Phaeācius 3 (Φαιάκιος) fajáški: Phaeacia tellus (= Corcyra, Krf) O., Tib.; subst. Phaeācia -ae, f (Φαιακία) Fajákija, fajaška dežela = Sherija (Corcyra, Krf) v Jonskem morju: Plin., Tib.; Phaeācis -idis, f (Φαιακίς) Fajákida, naslov Tutikanove pesnitve (o Odiseju in Navzikaji): O.

Phōcis² -idis, f (Φωκίς) Fókida, grška dežela med Bojotijo in Ajtolijo: L., O., Lucan., Gell. — Od tod adj.

1. Phōcaïcus 3 (Φωκαϊκός) fókidski: manus Lucan., tellus O.

2. Phōcēus 3 (Φώκειος) fókidski, iz Fókide: rura O., iuvenis Phoceus ali samo Phoceus (= Pylades Pilad, sin Strofija, fokidskega kralja): O. Subst. Phōciī -ōrum, m (Ci.) ali Phōcēnsēs -ium, m (L.) Fókijci, Fokídci, preb. Fokide. Phōce͡us, abl. Phōce͡u (Φωκεύς) Fókijec, Fokídec: H.