Franja

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

Canēns -entis, f (canere) Pevka, Nimfa, hči Jana in Venilije, Pikova žena: O.

Capane͡us -eī, acc. -ea, voc. -e͡u, m (Καπανεύς) Kapanej, eden izmed sedmerice knezov pred Tebami; Jupiter ga je ubil s strelo, ko je gorel na grmadi, se je njegova žena Evadna vrgla v plamene: V., O., Pr. idr. Od tod adj. Capanēus in Capanēius 3 Kapanejev: Stat.

capitium -iī, n (caput)

1. životec, opleček rim. žena: Varr., Lab. ap. Gell., Ulp. (Dig.).

2. zgornja odprtina v tuniki za glavo: Hier., Vulg.

Cassiopē¹ -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, Kefejeva žena in Andromedina mati, pozneje ozvezdje na nebu (Kasiopeja): O., Pr., Hyg. — Soobl. Cassiepīa (Ci. poet.) ali Cassiepe͡ia (Hyg.) -ae, f (Κασσιέπεια) Kasiepija, Kasiepeja.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

Cētō -ūs, f (Κητώ) Keto,

1. hči Ponta in Gaje, Forkova žena, mati Gorgon: Lucan.

2. Nereida: Plin.

Chalciopē -ēs, f (Χαλκιόπη) Halkiopa,

1. Ajetova (Aeētēs) hči, Medejina sestra, Friksova žena: O., Hyg., Val. Fl.

2. Evripilova hči, Mnezilova žena: Hyg.

Chariclō -ūs, f (Χαρικλώ) Hariklo, rečna Nimfa, Apolonova hči, Hironova žena: O.

Charopēïus (Caropēïus) 3 (C[h]aropus) Haropov, Karopov: Charopeia coniunx Stat. žena Lemnošana Haropa.

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

Chlōris -idis, f (Χλῶρις = „Zeleneča“) Hlorida,

1. dekliško ime: H.

2. boginja cvetov in cvetlic, poistovetena s Floro: Chloris eram, quae flora vocor O.

3. Amfionova in Niobina hči, Nelejeva žena: Hyg.

Cleópatra -ae, f (Κλεοπάτρα) Kleopatra,

1. Atalova nečakinja, druga žena mak. kralja Filipa II.: Cu.

2. Mitridatova hči, Tigranova žena: Iust.

3. hči mak. kralja Filipa II. in njegove prve žene Olimpijade, žena Aleksandra I., epirskega kralja, pozneje Perdikova žena: L., Iust.

4. hči Ptolemeja Avleta, egipt. kraljica, razvpita Cezarjeva in Antonijeva ljubica: C., Vell., Plin. Od tod adj. Cleopatricus 3 kleopatrinski, na Kleopatrin način pripravljen: dapes Sid.

Opomba: Pesniki merijo Cleopātra: Lucan., Iuv.

Clymenē -ēs, f (Κλυμένη) Klimena,

1. hči Okeana in Tetide (Tēthys), Japetova žena: V.

2. žena etiopskega kralja Meropa, ki je sončnemu bogu (Sol) rodila Faetonta: O. Od tod adj. Clymenēius (Κλυμενήϊος) Klimenin: proles (= Phaëthon) O., Clym. germina Stat. jantarjeve, ki si jih zamišlja pesnik kot rastl. smolo v drevesa spremenjenih Klimeninih hčera.

3. Menelajeva sorodnica, ki je spremila Heleno v Trojo: O.

4. Partenopejeva žena: Hyg.

5. Amazonka: Hyg.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

coëmptiō -ōnis, f (coëmere)

1. nakupovanje, pokup: frumentaria Cod. Th., Iudaicorum mancipiorum Vulg.; kot monopol: Boet.

2. occ.
a) kupni zakon, ena izmed treh oblik strogega rim. zakona: žena se proda pred petimi pričami v moževo oblast (in manum): Varr., G., Boet., ingenua fuit, in manum convenerat coëmptione Ci.
b) navidezni (kupni) zakon, sklenjen nav. s kakim starcem brez otrok. V tak zakon so stopale rim. žene, kadar so hotele postati samostojne in se tako odtegniti varstvu (tutela) sorodnikov; zakon se je lahko razdrl s tem, da je bila žena odpuščena iz moževe oblasti (gl. manūmissiō): G., senes ad coemptiones faciendas reperti sunt Ci.

conciliō -āre -āvī -ātum (concilium)

I. skupaj spraviti (spravljati), združiti (združevati), zb(i)rati: dispersa c. Lucr., corpora permota conciliantur Lucr.; occ. zgostiti (zgošč[ev]ati), (z)valjati: vestimentum Varr.

— II. klas. le pren. (z zunanjim obj.) zediniti (zedinjati), združiti (združevati), sprijazniti, koga pridobi(va)ti; z dat.: parentibus et dis immortalibus et patriae nos primum natura conciliat Ci., legiones sibi pecuniā c. Ci. ep., eam civitatem Arvernis conciliat C., cupiens talem virum sibi conciliari N., deos homini conciliare O., c. sibi iudicem Q., Maurorum animos Vitellio T.; dat. je treba dodati v mislih: aptum ad animos conciliandos Ci., orationem dicitur habuisse ad conciliandos plebis animos compositam L., conciliabat ceteros reges N. skušal je pridobiti, c. accusatorem Q., iudicem ali animum iudicis ali animos iudicum Q., ad conciliandos pollicitationibus militum animos Suet., constat potuisse conciliari animos … liberalitate T.; z inter: res publica nos inter nos conciliatura Ci. ep., feras inter sese natura conciliat Ci.; Čemu? z ad: quo maiore commendatione conciliaretur (Gallia togata) ad consulatus petitionem Hirt. da bi se … pridobila za podpiranje (Cezarja), ko se bo potegoval za konzulstvo; čisto abs.: ut concilies (sc. eum) Pl., conciliare, narrare Q., nihil est ad conciliandum gratius verecundiā Q.; occ.
a) priporočiti (priporočati): dictis artes conciliasse suas (tyranno) O.
b) napotiti na kaj, do koga, napelj(ev)ati k čemu: frui iis rebus, quas primas homini natura conciliet Ci., quas res quosque homines quibus rebus aut quibus hominibus vel conciliasset vel alienasset ipsa natura Q.; v pass.: primum sibi ipsum conciliatur animal Sen. ph. naklanja prvo skrb sami sebi, omne animal primum constutioni suae conciliari Sen. ph. da se ravna po svojem naravnem stanju.

2. s proleptičnim obj. z zedinjenjem osnovati, pridobi(va)ti, naplesti (napletati), napraviti (napravljati), dognati, doseči, izposlovati: affinitatem et gratiam inter aliquos Pl., pacem Ter., pacem inter se Enn. fr., pacem inter cives Ci. ep., pacem inter duas civitates N., otium totā insulā N., quocum (= cum rege Deiotaro) mihi amicitiam res publica conciliavit Ci., c. nuptias N., Iust. naplesti, iugales toros Stat.

3. occ.
a) pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati), nakopa(va)ti: quare iste HS tricies uno genere conciliarit et ceperit Ci., pecuniae captae et conciliatae Ci., c. amorem L., O., sibi amorem ab omnibus Ci., conciliandae gratiae causā Ci., c. sibi voluntatem alicuius Ci., artes, quae nobis populi statura concilient Ci., c. favorem L., Suet., sibi favorem Cu., gloriam Ci., famam L., laudem Q., dignitatem T., regnum alicui C., alicui principatum Vell., otii nomine servitutem N., alicui incommoda Lucr., alicui invidiam Vell., alicui odium omnium hominum Plin., odium Q.
b) osebe pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati): si ullo pacto ille (filius) huc conciliari potest Pl. če se da … sem spraviti; z dvojnim acc.: cum ei dignatio Iuliā genitam Atiam conciliasset uxorem Vell.
c) s kupovanjem nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati) komu, sebi, kupiti: alicui peregrinum Spartanum Pl., aliquam pulchre Pl., recte (naspr. male) conciliatus Kom.
č) kako dekle (za)prositi za koga (= da bo komu žena) ali (v slabem pomenu) zvoditi, zapeljati jo (= da bo komu ljubica): aliquam Kom., ut sese ad eum conciliarem Pl., num me nupsisti conciliante seni? O., ut semel es flavo conciliata viro Cat., existimabatur Servilia filiam suam Caesari conciliare Suet. — Od tod adj. pt. pf. conciliātus 3

1. zvezan s kom = priljubljen, drag komu: Hasdrubal … Hamilcari conciliatus L., legatis comitem Excipinon dedit, adhuc admodum iuvenem, aetatis flore conciliatum sibi Cu., cui iam pridem per communem favorem conciliatus esset Suet.

2. nagnjen k čemu, vdan (predan) čemu: homo voluptati a natura conciliatus Gell., ut iudex ad rem accipiendam fiat conciliatior Q.