Franja

Orphnē -ēs, f (Ὄρφνη temota) Órfna, ime nimfe: O.

Orsilochē -ēs, f Orsíloha, ime tavriške Diane: Amm.

Ortygia -ae, f ali (pri O.) Ortygiē -ēs, f (Ὀρτυγία ali Ὀρτυγίη iz ὄρτυξ prepelica) Ortígija = „prepeličji kraj“, „prepeličji otok“

1. otok pri Sirakuzah (sirakuški mestni predel): V., O.

2. staro (pesn.) ime otoka Delos: V., O., Pr., Plin., Pr. — Od tod adj. Ortygius 3 (Ὀρτύγιος) ortígijski: dea O. = Dēlia, Diana, boves O. (ki jih je Apolon varoval, Merkur pa mu jih ukradel); adj. v grški obl.: Ortygiē Arethusa Stat.

3. starejše ime mesta Efez: Plin.; tudi tamkajšnji log: T.

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.

Oufens (Ūfens) -entis, m Ufént, majhna reka v Laciju: V., Plin., Sil. Po tej rečici je dobila ime Oufentina (ōfentina) tribus uféntska (ufentínska) tribus, ustanovljena l. 318 (skupaj s falernsko tribus); vanjo so bila vključena mesta Privernum, Tarracina, Aquinum, Frusino, Canusium, Forum Flamini, Plestia, Tuficum, Attidium, Sena, Comum, Mediolanum: Priverno Oufentina venit fluvioque Oufente Luc. fr., Luc. ap. Fest., quid Plancio cum Lemonia, quid cum Ufentina (sc. tribu), quid cum Clustumina? Ci., tribus duae adiectae sunt, Oufentina et Falerna L., L. epit., Oufentinae tribus initio causa fuit nomen fluminis Ofens, quod est in agro Privernate mare intra et Tarracinam Fest.

Ovidius 3 Ovídij(ev), ime rim. viteškega rodu, iz katerega je najbolj znan pesnik P. Ovidius Nasō Publij Ovidij Nazon („Nosan“), roj. l. 43 v Sulmoni, umrl v Tomih ob Črnem morju l. 17 po Kr. kot pregnanec: Q., Sen. ph. Nekega drugega Ovidija omenja njegov sodobnik Mart. — Od tod adj. Ovidiānus 3 Ovídijev: Ovidianum illud: „inepta loci“ Sen. rh.

Ovius 3 Óvij(ev), ime rim. rodu, npr.

1. nekega Ovija omenja: Ci. ep.

2. Ovia Ovija, žena Lucija Lolija: Ci. ep.

Pācātula -ae, f Pakátula, žensko ime: Hier.

Paccius -iī, m Pákcij, moško ime. Znani so:

1. Paccius Pakcij iz Brutija: L.

2. Marcus Paccius Mark Pakcij, Atikov pismonoša iz Epira k Ciceronu l. 54: Ci. ep.

3. C. Paccius Africanus Gaj Pakcij Afričan, obnovitelj nekaterih templjev, ovajalec: T.

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

Pactumēius -ī, m Paktuméj, zabavljivo ime Kanidijinega podvrženca: H.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Paegnium -ii, n (Παίγνιον) Pájgnij, Pájgnium (Pájgnion) = „Igračka“, ime sužnja: Pl. (Persa).

Paetus² -ī, m Pét(us) = „Škilavi“, rim. ime in priimek: Pl., Ci., Ci. ep., L., Pr., Asc., Mart. T., Plin. iun. idr.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

palumbus -ī, m = palumbes: Ca., Col., Mart., Plin., Cels. — Palumbus -ī, m Palúmb, ime slovečega borca (dvoumno): Suet. (Claud. 21).

Pamphagus -ī, m (gr. παμ-φάγος vse žroč) Pámfag, samogovoreče pasje ime: O.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

Panopĕs -eī, m (Πανοπεύς) Panopéj, ime nekega lovca: O.