Franja

phallus -ī, m (gr. φαλλός) fálos, fálus, podoba moškega spolovila, ki so jo ob Bakhovem prazniku nosili okrog kot znamenje rodnosti in rodovitnosti: Arn.

pharetriger -gera -gerum (pharetra in gerere) tul(ec) noseč, tulonosen: rex (= Xerxes) Sil.

pharicon (in pharicum) -ī, n (gr. φαρικόν) fárikon, faríkovec, neki sestavljen strup, imenovan po svojem iznajditelju Fariku (Pharicos): Plin.

Pharisaeī -ōrum, m (Φαρισαῖοι) farizêji, judovska verska ločina: Eccl. — Od tod adj. Pharisaeus 3 (Tert.) in Pharisaicus 3 (Hier.) farizêjski.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

phasēlus (in phasēlos) -ī, m (tuj. φάσηλος)

1. navadni fižol, turški bob (Phaseolus vulgaris Linn.): V., Col. idr. V enakem pomenu tudi demin. phaseolus -ī, m: Col., Plin.

2. metaf. lahko plovilo v obliki stroka: Ci. ep., Varr. ap. Non., S. ap. Non., Cat., O., V., Iuv., Mart., Lucan.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Phēge͡us -eī in -eos, m (Φηγεύς) Fegêj, kralj v Psofidi, Alfezibojin oče, ki je dal umoriti svojega soprogi nezvestega zeta Alkmajona: Hyg. — Od tod adj. Phēgēïus 3 Fegêjev: ensis O. Phēgis -idos, acc. -ida, f Fégida, Fegejeva hči (= Alphesiboea): O.

Phēmonoē -ēs, f (Φημονόη) Femóno(j)a, Apolonova hči in njegova prva svečenica v Delfih: Plin., Isid.; od tod apel. = prerokinja, vidkinja, vedeževalka nasploh: Lucan., Stat.

Philaenī -ōrum in (gr.) Philaenōn, m (Φίλαινοι) brata Filéna, Kartažana, ki sta se iz ljubezni do domovine dala živa pokopati: S., Mel., Val. Max., Philaenorum (Philaenōn) arae (Φιλαίνων βωμοί): S., Mel., Plin. „Oltar(ja) Filenov“, pristanišče na meji med ozemljema Kartagine in Kirene.

Philammōn -ōnis, m (Φιλάμμων) Filámon, sin Apolona in Hione, sloveči pevec: O., Hyg.

Philētās (in Philītās) -ae, m (Φιλήτας, Φιλίτας) Filétas (Filítas), grški elegik s Kosa, Teokritov učitelj in Propercijev vzornik: Q., Pr. — Od tod adj. Philētēus (Philētaeus) 3 Filét(as)ov: Pr.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippopolis -is in -eos, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Φιλιππόπολις) Filipópolis (Filipópola, „Fílipovo“)

1. mesto v Trakiji (zdaj Plovdiv): L., T., Plin., Amm.

2. mesto v Palestini: Aur.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Philodēmus -ī, m (Φιλόδημος) Filodém, slavni epikurejski filozof in pesnik, Ciceronov sodobnik: H.

philograecus -ī, m (hibrid. iz φίλος in Graecus) grkofil, grkoljub: sed requirit piscinas, quod vos philograeci vocatis amphibium Varr.

Philopatōr -oris, m (Φιλοπάτωρ „Očetoljub“) Filópator, porogljivo sramotilni vzdevek Ptolemaja IV., morilca očeta in matere: Plin., Iust., Arn.

Philus -ī, m (Φίλος) Fíl(us), priimek Furijevega rodu. Poseb. L. Fūrius Philus, Lucij Furij Fil, Lelijev in Scipionov prijatelj: Ci. — Od tod Philī -ōrum, m možje, kakršen je bil Fíl(us): Ci.