Franja

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

tēgŭla -ae, f (tegere) strešna opeka, strešnik, meton. (v sg. in pl.) tudi z opeko krita streha, z opeko krit krov: Iuv., Mart. idr., tegula quassa (razbit) O., promitto tibi, si valebit, tegulam illum in Italiā nullam relicturum Ci. ep., cum solem nondum prohibebat et imbrem tegula O., tegulas fingere Varr. fr., tempestas venit, confringit tegulas imbricesque Pl., paucas tegulas deicere Ci., demere tegulas Ci., tegulas aedificiis imponere Icti., per tegulas (preko strehe, čez streho) demitti Ci., in impluvium decĭdere de tegulis Ter., per alienas tegulas venisse Ter., quid agis tu in tegulis? Pl., sub tegulis Suet., si iecur eiusdem animalis in summis tegulis uratur Gell. vrh strehe; preg.: extremā tegulā stare Sen. ph. nagibati se k padcu, biti na tem, da (kdo, kaj) pade.

tēla -ae, f (nam. *tex-la iz texere)

1. tkanina: coepere virescere telae O., domus plena telarum Ci., telam texere Ter., detexere Pl., retexere Ci. raztkati, telam desinere Ter. nehati tkati, lanā ac telā victum quaeritans Ter., tenui telas discreverat auro V.; pesn.: antiquas exercet aranea telas O. kot pajek se ukvarja s staro umetnostjo tkanja; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje.

2. sinekdoha osnova, (o)snutek: stantes radio percurrere telas O., licia telae addere V. votek vtkati v osnovo, „zavotčiti“, tkati, tela iugo vincta est O.

3. meton. tkalsko motovilo, tkalo, statve: stamina barbaricā suspendit callida telā O.

Telamōn² (tudi Telamo) -ōnis, m (Τελαμών) Télamon

1. Ajak(s)ov sin, brat Peleja, oče velikega Ajanta in Tevkra: Ci., O., Stat., Val. Fl., Iust., Hyg. idr., Aiax Telemone natus H. — Od tod adj. Telamōnius 3 (Τελαμώνιος) Télamonov, Telamónijski; kot subst. Telamōnius -iī, m Telamónijec: O. = patron. Telamōniadēs -ae, m (Τελαμωνιαδής) Telamoniád = Télamonov sin = veliki Ajant: O.

2. mesto v Etruriji: Mel., Plin.

Tēleboās -ae, m (τηλε-βόας kričač v daljavo) Teléboas, samogovoreče ime nekega Kentavra: O., Mel.

Tēlegonus in Tēlegonos -ī, m (Τηλέ-γονος = v daljavi ali v tujini rojen) Telégon, Odisejev in Kirkin sin, je poiskal svojega očeta na Itaki in ga ubil, ne da bi ga poznal; baje je ustanovil mesti Tuskul in Preneste: Hyg. idr., Telegoni moenia O., Pr., Telegoni muri Sil., Telegoni iugera Sil., Telegoni iuga parricidae H. = Tusculum; ker so bile Ovidiju njegove erotične pesmi v pogubo, enako kot Telegon očetu Odiseju, jih imenuje (apel.) Telegonī -ōrum, m Telégoni: O.

Tēlephus -ī, acc. tudi -on, m (Τήλεφος) Télef

1. kralj v Miziji iz Herkulovega rodu. Ahil ga je ranil, pa tudi pozdravil, kajti preročišče je razglasilo, da ga lahko ozdravi samo tisti, ki ga je ranil (ὁ τρώσας καὶ ἰάσεται): H., O.

2. Horacijev sodobnik in prijatelj, lep mladenič; ime je najbrž šaljiv prevod imena Proculeius (procul = gr. τῆλε): H.

Telēsia -ae, f (Τελεσία) Telézija, mesto v Samniju severovzhodno od Beneventa: L.

Telethūsa -ae, f (Τελέϑουσα) Teletúza, mati v moža spremenjene Ifide: O.

tēli-ger -gera -gerum (tēlum in gerere) puščice noseč, puščicenosen, strelenosen, strelicenosen, Amorjev vzdevek: timende matri te teliger saevae puer (v novejših izdajah timende matri te aliger saevae puer) Sen. tr.

Tellēna -ōrum, n Teléna (Teléne), mestece v Laciju: L., Plin. Od tod Tellēnae trīcae = prazni izgovori: Varr. ap. Non., Arn.

Telmēssus in Telmēssos -ī, f (Τελμησσός) Telmés, bogato pristaniško mesto v Likiji, po drugih v Kariji; slovelo je po svojih vedeževalcih: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod

1. subst.
a) Telmēssēs -ium, m (Τελμησσεῖς) Telméšani, Telmésijci, preb. Telmesa: L., Ci.
b) Telmēssius -iī, m Telméšan, Telmésijec, iz Telmésa izhajajoč (izvirajoč, doma): ager qui Ptolemaei Telmessii fuisset L.

2. adj.
a) Telmēssicus 3 telméški, telmésijski: sinus L.
b) Telmēssis -idos, f (Τελμησσίς) telméška, telmésijska: unda Lucan.

Temenos, n (gr. τὸ τέμενος ločen, omejen kraj) Témen(os) = svetiščni okraj, posvečen gaj, poseb. Apolonu posvečeni gaj pri Sirakuzah. Od tod

1. Temenītēs -ae, m (Τεμενίτης) Temenít (= v gaju čaščeni), tj. Apolon in njegov v omenjenem gaju stoječi kip: Ci., Suet. (z acc. Temenitem).

2. Temenītis -idis, f (Τεμενῖτις) témenska
a) porta Témenska vrata = Gajska vrata v Tarentu, skozi katera se je prišlo do nekega Temena: L.
b) (sc. κρήνη) Témenski vrelec (Temenítida) v omenjenem Apolonovem gaju pri Sirakuzah: Plin.

temerē, adv. (loc. sg. nekega subst. *temos -eris, n tema, temina; temere torej = „v temi, temini“ iz indoev. kor. *temes- temen; prim. skr. támas- n tema, temota, temina, lat. tenebrae) na slepo (srečo), nenačrtno, brez načrta, nenamerno, brez razloga, tjavendan (tjavdan, navdan, starejše navdilj), brez preudarka, brez razmisleka (premisleka), nepremišljeno, nepreudarno, lahkomiselno, prenagljeno, prenaglo, slučajno, po naključju, na slepo srečo (naspr. ratione, consulto): id evenit non temere nec casu Ci., equo temere acto L., temere ac nullā ratione Ci., domus, quae temere et nullo consilio administratur Ci., inconsulte ac temere dicere Ci., oracula effutita temere Ci., nihil temere, nihil imprudenter factum C., temere credere S. ali temere insecutae Orphea silvae H. brez pomisleka, kar, emisso temere (na slepo) pilo ictus cecidit L., temere pugnare Suet., argentum temere (raztreseno) per vias obiectum ad praedam L., sana temere (brez reda) iacentia L., temere iacēre L. neprisiljeno, udobno ležati; v zvezi s forte, fortuito: forte temere eveniunt Ter., forte temere ab uno exclamatum L., forte, temere, casu fierent Ci., temere ac fortuito Ci., non fortuito nec temere Ci.; z nikalnico (litota): nullus dies temere intercessit N. ni zlahka minil, non temere a me quivis ferret idem H. ne tako zlahka, ne kar tako, haud temere esse rentur L. ni kar tako = da, nekaj pomeni = da, ima neki pomen, haud temere est visum V., an temere quidquam Parmeno praetereat, quod facto usus sit? Ter.

Temesa -ae, f (Mel.) ali Temesē -ēs, f (O., Stat.) in Tempsa -ae, f (sinkop. *Temsa) (L., Ci., Mel., Plin.) (Τεμέση, Τέμψα) Témeza, Témpsa, prastaro mesto v Brutiju, sloveče po svojih rudnikih, rimska kolonija. — Od tod adj.

1. Temesaeus 3 témeški, temesájski: Stat., aera O.

2. Tempsānus 3 témpski, tempsánski, témeški: ager L., incommodum Ci.

temnō -ere, (tempsī) (le pesn., v prozi con-temnō; iz *(s)temb-no, indoev. kor. *ste(m)b-, *ste(m)p- z nogami teptati; prim. gr. στέμβω teptati, sramotiti = stvnem. stampfōn, stapfōn = nem. stampfen, gr. στεμβάζω, στοβέω, στοβάζω sramotiti) zaničevati, zavreči (zametavati), prezreti (prezirati), ne ceniti: Prud. idr., vulgaria H., praesentia Lucr., discite iustitiam moniti et non temnere divos V.; haud temnendus ki se ne sme prezirati, nezaničljiv, neprezirljiv = znaten, upoštevanja vreden: pars belli haud temnenda V., haud temnendae manus ductor T., est et in incessu pars non temnenda decoris O.

Temnos -ī, f (Τῆμνος) Témnos, mesto v Ajoliji (v Mali Aziji) severno od Hermovega izliva (zdaj ruševine Nimrud Kalesi pri Gürece): Ci., Plin. — Od tod
a) Temnītēs -ae, m (Τημνίτης) Temnít = Témnošan, iz Temnosa (izhajajoč, izvirajoč, doma); tudi v pl.: Ci.
b) Temniī -ōrum, m Témnijci, Témnošani, preb. Temnosa: T.

tempē, n. pl. (tuj. τὰ τέμπη) (krasna) dolina: frigida tempe mugitusque boum V., Heliconia, Eloria (Heloria) O., Cycnëia O. = Teumesia Stat. — Kot nom. propr. Tempē Témpe (Témpa), dolina v Tesaliji ob Peneju med Olimpom in Oso, sloveča po izjemni naravni legi in naravnih lepotah: Cat., Lucan., Mel., Plin., Sen. ph. idr., Thessala O., H., Thessalica L., Peneia V., umbrosa Stat.

temperātiō -ōnis, f (temperāre)

1. prava razdelitev, pravo razmerje, prava mešanica, pravo mešanje, prava kakovost (kvaliteta), prava zastava, prava mera, umerjanje, umerjenost, uravnanost, enakomernost, sorazmerje: semina temperatione caloris oriri Ci., aeris Ci., caeli Ci. zmerno podnebje, corporum Ci.; v pl.: caerulei temperationes Vitr.

2. metaf.
a) primerna (smotrna, premišljena, načrtna) uredba, ureditev, organizacija, primeren ustroj (starejše primerna ustrojba), organizem: mensium Ci., temperatio corporis … sanitas est Ci., iuris Ci. državnopravna ureditev, civitatis, rei publicae Ci., naturae Ci. naravni ustroj.
b) konkr. urejajoči (organizirajoči) organ ali princip, urejajoče (organizirajoče) počelo: sol, mens mundi et temperatio Ci. vladalec.