Franja

Zadetki iskanja

  • per-vagus 3 (per in vagus) povsod se klateč, pohajajoč, pohajkujoč: tam vasto pervagus orbe puer O.
  • per-validus 3 (per in validus) zelo močan: Eccl., agmina Amm., contritio Vulg.
  • per-vapōrō -āre (per in vapōrāre) povsem napolniti (napolnjevati) s (so)paro, pregre(va)ti: solium Petr. (?).
  • per-variē, adv. (per in varius) zelo raznoliko, zelo raz(no)lično, raznovrstno, mnogovrstno: pervarie narrantur Ci.
  • per-vāstō -āre -āvī -ātum (per in vāstāre) popolnoma (docela, povsem) opustošiti, razde(ja)ti: fines, agros L., omnia ferro flammāque L., Italia pervastata T.
  • per-vehō -ere -vexī -vectum (per in vehere)

    I.

    1. skozi peljati, prepelja(va)ti, prevažati: commeatibus pervehendis patet iter L.

    2. pass. peljati (voziti) se, voziti (prevažati) se po čem, skozi kaj: freto Siciliae pervehitur C.; z acc.: lacūs et Oceanum usque ad Amisiam flumen secundā navigatione T., volucri litora classe Sil.

    II.

    1. pripeljati, privesti, dovesti: equus, qui me strenue pervexit Ap., Drusi corpus Romam Suet., virgines et sacra imposita omisso coepto itinere Caere oppidum pervexit L.; metaf.: aliquem in caelum p. (o slavi) Cu.

    2. pass. pripeljati se, prijezditi, priti kam: usque ad oppidum Enn. fr., cito passu ad litora Sil., in Africam Vell., Thurios in Italiam pervectus N., Chalcidem L., cum classe … freto Siciliae (preko sicilskega preliva) C.; metaf.: ad exitūs optatos Ci. dospeti.
  • per-vellō -ere -vellī (per in vellere)

    1. krepko potegniti (potegovati) kaj, krepko (po)vleči, krepko (po)cukati, prije(ma)ti, (iz)puliti kaj, koga (za kaj): nates Pl., aurem Ph., aurem alicuius Val. Max. koga spomniti (opomniti), aurem sibi Sen. ph. spomniti se.

    2. metaf.
    a) (raz)dražiti (razdraževati): radices pervellunt stomachum H.
    b) (u)žaliti, (za)boleti, prizade(va)ti, v živo zade(va)ti: fortuna pervellere te poterit Ci.
    c) ostro pretres(a)ti, strogo (pre)rešetati (prerešetavati): ius civile Ci.
    d) (vz)dramiti, vzbuditi (vzbujati): hanc (sc. fidem) pervellamus Sen. ph.
  • per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

    1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

    2. metaf.
    a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
    b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
    c) spadati k čemu: L., Pl.

    Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.
  • per-vēnor -ārī (per in venārī) loveč (na lovu) prehoditi, metaf. predirjati: urbem totam pervenarier Pl.
  • per-venustus 3 (per in venustus) zelo ljubek, zelo čeden, zelo prikupen: homo Sid.
  • per-vereor -ērī -veritus sum (per in verērī) zelo se (z)bati, zelo se zgroziti, zelo se prestrašiti: senem perveritus Don.
  • per-verso -āre (—) -ātus (per in versāre) popolnoma (za)obrniti, preobrniti: si ventriculus perversatus fuerit alicui Marc.
  • per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

    1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

    2. metaf.
    a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
    b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
    c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv.

    1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

    2. metaf.
    a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
    b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.
  • per-vesperī, adv. (per in vesperī) (zelo) pozno zvečer: ad aliquem venire Ci. ep.
  • per-vēstīgō -āre -āvī -ātum (per in vēstīgāre)

    1. (o pseh) (za)slediti (zasledovati), preslediti (presledovati), prečkati sled: quo posteaquam venerunt, mirandum in modum — canes venaticos diceres — ita odorabantur omnia et pervestigabant ut … Ci., nosse regiones, intra quas venere et pervestiges quod quaeras Ci.

    2. metaf. (za)slediti (zasledovati) = razisk(ov)ati: p. et cognoscere Ci., sacrilegium L., p., ubi sit illaec Pl.
  • per-vetus -eris (per in vetus) zelo star, prastar: rex, amicitia, oppidum, epistula Ci., navigium Sen. rh., vinum Cels.
  • per-vetustus 3 (per in vetustus) zelo star, prastar: pervetustis verbis uti Ci., vocabulum Varr.
  • per-viam, adv. (per in via) dostopno: omnes mearum aedium et conclavium mihi perviam (po nekaterih rokopisih pervium) facitis Pl.
  • pervicācia -ae, f (pervicāx)

    1. vztrajnost, stanovitnost, neupogljivost: p. in hostem T. vztrajno zadrževanje sovražnika, perdurandi pervicacia Plin.

    2. (v slabš. pomenu) trdovratnost, trdoglavost, trmoglavost, trmoglavljenje, trma, svojeglavost, zaverovanost (prepričanost) v svoj prav: tu pertinaciam esse, Antiloche, hanc praedicas, ego pervicaciam aio et ea me uti volo Acc. fr., pervicacia et superbia L., mulierositas, pervicacia, ligurritio Ci., pervicacia tua et superbia L.
  • per-vicāx -ācis, abl. -āce in -āci, adv. pervicāciter (Icti.; komp. pervicācius: L. idr.) (pervincere)

    1. vztrajen, stanoviten, neupogljiv: pervicax, qui in proposito ad victoriam perseverat Isid., virtus L., p. ad omnia animus Cu.; z objektnim gen.: recti T. v dobrem.

    2. trdovraten, trdoglav, trmoglav, trmast, svojeglav, zaverovan (prepričan) v svoj prav: cupido visendi Oceanum Cu., pervicacia mulierum iussa T., contumacia Col. bikova trma, pervicacior ira Cu., pervicacissimi Latinorum Aequi et Vulsci (Volsci) fuere Fl., adversus peritos T.; z objektnim gen.: irae T.