Franja

Trebia -ae, Trébija

1. m (ὁ Τρεβίας), reka v Cisalpinski (Predalpinski, Tostranski) Galiji, Padov pritok, znan po Hanibalovi zmagi l. 218 (zdaj Trebbia): L., Eutr., Lucan., Fl. idr., Scipio cum Tiberio Longo apud Trebiam adversus Hannibalem venit N., o Trebia perfide! Sil.

2. f mesto v Umbriji (zdaj Trevi): Arn. Od tod Trebiānus 3 trébijski, trebijánski: Arn.; pl. subst. Trebiānī -ōrum, m Trébijci, Trebijánci: Suet. = Trebiātēs -um, m Trébijci, Trebijánci, Trebijáti, preb. mesta Trebija: Plin.

Trebula -ae, f Trébula

1. Trebula Mutusca Trébula Mutúska, mesto na Sabinskem, tudi samo Trebula Mart. ali samo Mutusca V.; njeni preb. Trebulānī Mutuscī Trébulci (Trebulánci) Mutúski, mutúški Trébulci (Trebulánci): Plin. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager Ci.

2. Trebula Suffēna Trébula Suféna, mesto na Sabinskem; njeni preb. Trebulānī Suffēnātēs Trébulci (Trebulánci) Sufenáti, sufénski Trébulci (Trebulánci): Plin.

3. mesto v Kampaniji pri Suesuli (zdaj Maddaloni): L. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager L.; subst.
a) Trebulānum -ī, n Trébulsko, Trebulánsko, podeželsko posestvo pri (kampanijski) Trebuli: Ci. ep.
b) Trebulānī -ōrum, m (z vzdevkom Baliniēnsēs) Trébulci (Trebulánci) Balínijci, balínijski Trébulci (Trebulánci), preb. kampanijske Trebule: Plin.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

Tricca -ae, f (Τρίκκη) Tríka, prastaro mesto ob tesalskem Peneju, rojstni kraj Asklepija (zdaj Trikkala): L., Plin. — Soobl. Triccē: Sen. tr.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

Trivīcum -ī, n Trivík, italsko mesto na hirpinskem ozemlju (zdaj Trevico): H.

Tuder (-eris), n Túder, mesto v Umbriji (zdaj Todi): Plin., Sil. — Od tod

1. adj. Tudernis -e túderski: vitis Plin.

2. adj. Tuders -dertis túderski; kot subst. m Túderec, Tudêrt, preb. mesta Tuder: Sil.; pl. Tudertēs -um, m Túderci, Tudêrti: Plin.

Tunēs -ētis, m Túnes (Tunét), mesto na severni obali Afrike (zdaj Tunis): L. — Inačica Tynēs -ētis, acc. -ētem in -ēta, m (ὁ Τύνης) Tínes (Tinét).

Tungrī -ōrum, m Túngri, pleme v Belgijski Galiji: Plin., T., Amm.; njihovo glavno mesto je bilo Tungrī -ōrum, m Túngri (zdaj Tongern): Amm. — Sg. Tunger -grī, m Túnger: Sil.

Tūria -ae, m Túrija, reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Turia ali Guadalaviar): S. fr., Mel. — Soobl. Tūrium -iī, n Túrij: Plin. — Od tod adj. Tūriēnsis -e túrijski: proelium Ci. (v vojni s Sertorijem).

Tūrinī -ōrum, m Túrini, mesto Turincev v Lugdunski Galiji (zdaj Tours): Amm.

Tūsculum -ī, n Túskul, staro mesto (municipium) severovzhodno od Rima, ki ga je baje ustanovil Telegon (zdaj Frascati): H., Ci., L. — Od tod adj.

1. Tūsculus 3, túskulski: telus Tib., colles Mart., moenia Sil., umbra Stat.; subst. Tūsculī -ōrum, m Túskul(c)i, preb. Tuskula: Mart.

2. Tūsculānus 3 túskulski, tuskulánski: arx, populus L., disputationes Tusculanae Ci. ali samo Tusculanae Prisc. tuskulski pomenki (razprave), pomenki (razprave) v Tuskulu (= pomenki, ki so potekali na Ciceronovem podeželskem posestvu pri Tuskulu); subst.
a) Tūsculānī -ōrum, m Túskul(c)i, Tuskulán(c)i, preb. Tuskula: Ci.
b) Tūsculānum -ī, n (sc. praedium) Tuskulán(sko), Túskulsko, (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Tuskulu: Ci.; od tod adj. Tūsculānēnsis -e túskulski, tuskulánski: dies Ci. dnevi, prebiti na Tuskulskem (Ciceronovem podeželskem posestvu).

Tyrās -ae, m (Τύρας) Tíras, reka v Sarmatiji (zdaj Dnester): O., Mel. — Soobl. Tyra -ae, m: Plin.

Tyrus (L., Cu., Stat., Iust.) in Tyros (V., Mel., Plin.) -ī, f (Τύρος, fen., hebr., ugaritsko ṣr, asir. ṣurri) Tír, primorsko trgovsko mesto in pristanišče, glavno mesto Fenicije (zdaj ṣūr), materinsko mesto Kartagine. Tirci so sloveli po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom: Ci., O., Pr., Tib.; meton. škrlat, bager, škrlatna (bagrena) barva: Mart. — Od tod adj. Tyrius 3 (Τύριος)

1. tírski, iz Tira doma (izhajajoč, izvirajoč): puella ali paelex O. = Evropa, hči tirskega kralja Agenorja, taurus Mart. bik, ki je odpeljal Evropo; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tírci, preb. Tira: L., Ci., Mel., Lucan.

2. meton.
a) kartažánski, kartáginski: urbs V. = Carthago, tori O. = svatovanje (ljubimkanje) med Didono in Enejem, ductor Sil. = Hannibal; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Kartažáni, Kartáginci: V.
b) tébski, tebánski: exsul Stat. = Polynices, ductor Stat. = Eteocles, plectrum Stat. = Amphionis; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tébci, Tebánci: Stat.

3. škrlaten, bagren: amictus chlamys, lores, colores O., vestes H., torus Tib.; subst. Tyrium -iī, n škrlatna (bagrena) obleka, škrlatno (bagreno) oblačilo: Tert.

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

Ūfēns -entis, m Ufént

1. rečica v Laciju (zdaj Uffente): V., Plin., Sil. — Od tod adj. Ūfentīnus 3 uféntski, ufentínski: tribus L.

2. neki Latinec, vojskovodja Ekvov: V.

Ulia -ae, f Úlija, mesto v Hispaniji blizu Kordube (zdaj Montemayor): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Fl.

Uliārus -ī, f Uliár, otok ob obali Galije v Akvitanskem zalivu (zdaj Oleron): Plin.

Ulla -ae, m Úla, reka v Tarakonski Hispaniji (še zdaj Ulla): Mel.

Urbīnum -ī, n Urbín, mesto v Umbriji (zdaj Urbino): T. — Od tod adj. Urbīnās -ātis urbínski, iz Urbina: Varr., Petissius Ci.; subst. Urbīnātēs (z inačico Urbānātēs) -um, m Urbínci (Urbánci), Urbináti (Urbanáti), preb. Urbina: Plin.