Franja

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

meminī, meminisse (perfectum praesens (logicum); prim. lat. minīscitur P. F., comminīscor, reminīscor, ēminīscor, mēns, mentio, moneō, gr. μιμνήσκω spominjam, opominjam, μέμνημαι, μνάομαι in μέμονα pomnim)

1. spomniti (spominjati) se, pomniti; abs.: H., Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., praeterea meminisse (= memoria) iacet lanquetque sopore Lucr., domi focique fac vicissim ut memineris Ter.; tako tudi v odgovorih memini spominjam se tega, to prav dobro vem: Kom., memini memoriter Afr. fr., O.; kot vrinjeni stavek: Tib., ut nunc maxime memini Pl., ut ego meminisse videor Ci. ep., ipse ego (nam memini) Troiani tempore belli Panthoides Euphorbus eram O., ut Salaminiacum meminit mare Lucan.; z gen.: Pl., Ter., V., mortis Mart., leti paterni Val. Fl., vivorum memini, nec tamen Epicuri licet oblivisci Ci., memineris mei Ci., noctis illius, verecundiae, constantiae Ci., ignominiae acceptae L., nec belli periculorumque, sed divitiarum meminerant Iust.; z acc.: Ter., N., officium suum, istuc, suam rem, praecepta Pl., beneficia patriae, omnia Ci., dicta Cat., Ci., illum diem, sollicitudinem honorum, timorem Ci., numeros memini, si verba tenerem V.; tudi pri osebah klas. le z acc. memini aliquem spominjam se = videl sem, doživel sem: Pl., S., O., memineram Paulum, videram Galum Ci., memineramus Cinnam nimis potentem, Sullam postea dominantem Ci.; z de: de palla memento, amabo Pl., de Herode et Mettio meminero et de omnibus, quae te velle suspicabor modo Ci. ep.; z odvisnim vprašalnim stavkom: meminerint sese unde oriundi sient Pl., meministi, quanta esset … Ci., memini, quae gesserim Ci., ut (kako) horridis utrumque verberes latus, Auster, memento fluctibus H., memini, qui me saxo petierit, qui panem dederit Ph.; s cum: memini, cum dicto haud audebat (sc. laedere) Pl., memini, cum (da) mihi desipere videbare Ci. ep.; z ut (da): meminisse oportet, ut caedamus Col.; z ACI, in sicer
a) z inf. pr.: V., Suet., nunc uxorem me esse meministi tuam Pl., memini Catonem mecum disserere Ci., memini Pamphilum mihi narrare Ci., meministine me ante diem XII Kalendas Novembres dicere in senatu fore in armis certo die Ci., fictis iocari nos meminerit fabulis Ph., mementote hos vobis esse pertimiscendos Ci. ne pozabite; pa tudi
b) z inf. pf.: Suet., meministis me ita distribuisse initio causam Ci., multa illum diserte dixisse memini Sen. rh., quod solos obtrectasse gloriae suae meminerat L. je pomnil, vedel, quod ego me non memini legisse Fr., peto, ut memineris te omnia mihi cumulate recepisse Ci. ep., memini gloriari solitum esse Q. Hortensium, quod … Ci. ep.; pesn. s samim inf. misliti na kaj, v mislih imeti kaj, komu priti ali hoditi kaj na misel, mar biti komu do česa, ne pozabiti: sed memento, siquid saevibit senex, suppetias mihi cum sorore ferre Pl., hodie meminisses reverti H., praeceptum auriculis instillare memento H., nec meminit iustas ponere minas Pr., meminit levor praestare salutem Lucr. more, lahko.

2. spomniti (spominjati) se = pis(me)no ali ustno omeniti (omenjati); z gen.: sed tu, qui huius iudicii meministi, cur illius oblitus es Plin. iun., neque omnino huius rei meminit usquam poeta Q., nec postremo quasi paedagogi eius meminisse dedignemur Iuli Hygini Col., meminerunt huius coniurationis Tanusius Geminus in historia, Marcus Bibulus in edictis, C. Curio pater in orationibus Suet., Achillum, cuius supra meminimus Ci.; z de: meministi ipse de exsulibus Ci. — Pt. pr. meminēns -entis spominjajoč se, pomljiv: meminens corde volutat L. Andr. ap. Prisc., aevi, quod periit, meminens Aus., meminens naturae et professionis oblitus Sid.

merōbibus 3 (merum in bibere) nemešano (suho) vino pijoč (kar so v starih časih počeli le pijanci): anus Pl.

metochē -ēs, f (gr. μετοχή) udeležba; le kot gram. t.t. deležnik (čisto lat. participium): Aus.

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

miserēscō -ere (incoh. k misereō, pesn.)

1. usmiliti se koga: ultro V., Arcadii miserescite regis V., miserescite Inachidae Stat., huius miserescito Prud.

2.
a) impers. miserescit me alicuius smili se mi kdo, čutim usmiljenje ali sočutje do koga, žal mi je, milo se mi stori glede koga: inopis nunc te miserescat mei Ter., ut ita (le toliko) te aliorum miserescat, ne tis (= tui) alios misereat Pl.
b) osebno z neutr. pron. kot obj. (v enakem pomenu): siquid est homini miseriarum quod miserescat, miser ex animost Pl.

missibilis -e (mittere) kar se da metati, metalen, lučalen; le subst. missibilia -ium, n metala, lučala, izstrelki: Veg., Sid.

missiō -ōnis, f (mittere)

I. metanje, lučanje, streljanje, zadevanje, spuščanje: sagittae, telorum Vitr., extra telorum missionem Vitr. zunaj strelne črte. —

II.

1. (od)pošiljanje, odprav(lj)a(nje), odprem(lj)a(nje): legatorum Ci., litterarum Ci. ep.; occ. kot jur. t.t. missio in aedes postavitev, izročitev v (hišno) posest: Ulp. (Dig.).

2. izpust(itev) jetnika: adfertur etiam de Sileno fabella quaedam; qui cum a Mida captus esset, hoc ei muneris pro sua missione dedisse scribitur Ci.

3. odpust iz vojaške službe: Suet., iusta, iniusta, gratiora (iz naklonjenosti, milosti), honesta L., causaria Icti. zaradi bolezni, ignominiosa Icti., nautarum Ci. pomorščakov, missiones turbulentorum hominum L.

4. odpust gladiatorjev iz arene = oprostitev gladiatorjev od nadaljnje borbe za tisti dan, pomilostitev, milost, pardon: gladiatorium munus modo vulneribus tenus, modo sine missione dare L. ali gladiatores sine missione edere Suet. brez pomilostitve, na smrt, na življenje in smrt, gladiatori laeso missionem petere Mart.; pren.: sine missione pugnare Fl. na življenje in smrt, quid porro prodest paucos dies aut annos lucrificare? sine missione nascimur Sen. ph. rodimo se, da se bojujemo na smrt, non enim servavit is, qui non interfecit, nec beneficium dedit, sed missionem Sen. ph. ampak je le odgodil smrt.

5. puščanje: sanguinis Cels.

6. (pre)nehanje, prestanek, konec: ludorum Ci., pompa non habet missionem Ap.

7. metaf.
a) oprostitev, odpust(itev) kazni: missionem rogare Petr., missionem dedit puero Petr. je odpustil kazen.
b) puščanje na (pri) miru: non dissimulatā missione Petr., missionem dedimus pernae Petr. = nismo se dotaknili gnjati.

missus -ūs, m (mittere)

I. met(anje), lučanje, lučaj, zagon, zaganjanje, spust, spuščanje, strel(janje): haud paulo quam hasta vehementius ictu missuque telum L., pili L., telorum Auct. b. Hisp., missus bis mille sagittae Lucr. —

II.

1. pošiljanje, naročilo, povelje, ukaz (v tem pomenu le v abl. sg.): missu Caesaris C. ali regis V. poslan od, nuntius venit ephorum missu N. po naročilu, na povelje, po ukazu.

2.
a) en poskus gladiatorjev ali en obvoz dirkačev v cirkusu: spectaculum multiplicatis missibus in serum produxit Suet., quo facilius centum missus peragerentur Suet.
b) prineseno na mizo, prinesena jed, rihta: omnes, singuli missus Lamp., quot missus esset habiturus Lamp.

mītēscō (mītīscō) -ere (mitis)

1. mehčati se, izgubljati trpek okus: (herbae), quae mitescere flammā (s kuhanjem, ob kuhi) mollirique queant O., mitescit ervum Plin.; o sadju tudi = zoreti, dozorevati: nec grandiri frugum fetum posse nec mitiscere Pac. ap. Non., mitescit sorbum Varr. ali cornus, pirus Col., uvae Col. ali mala mitescunt Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o neživih stvareh in abstr.) pojemati, popuščati, odlegati, polegati se, (u)blažiti (ublaževati) se, unesti (unašati) se: Plin., Sil., mitescit hiems L., caelum Poeta ap. Ci., frigora mitescunt zephyris H., freta mitescunt O. se umirjajo, mitiscit metus Pac. ap. Non., potest mitescere principis ira O., ingenium mitiscat Acc. fr., mitescit seditio T., mitescunt discordiae L., caeli mitescente saevitiā Cu.
b) (o živih bitjih) udomačiti se, unesti (unašati) se, posta(ja)ti krotek, posta(ja)ti miren, (u)blažiti se: ferae quaedam numquam mitescunt L., ut legio pace et otio mitesceret T., nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit H., quibus (factis) flecti facile et mitescere possis O.

mitra -ae, f (gr. μίτρα) oglavna poveza, oglavnica, turban, mitra, azijsko naglavje z jermenoma, ki sta se zavezovala pod brado; v Grčiji in pozneje tudi v Rimu so mitro nosile le ženske in mehkužniki, poseb. gizdalini: Luc. fr., Lucr., Pr., Paul. (Dig.), Arn., Vulg., mitra Melitensis Varr., P. Clodius a crocotā, a mitrā … est factus repente popularis Ci., picta lupa barbara mitra Iuv., Maconia V., habent redimicula mitrae V., mitrae versicolores Plin., crispantes mitrae Hier.

mīxtus (mīstus), le v abl. sg. -ū, m (mīscēre) mešanje: mixtu seminis Col.

modificō -āre -āvī -ātum (modificus iz modus in facere)

1. prav, primerno umeriti (umerjati); le pt. pf. modificātus 3 prav umerjen: verba, membra Ci., corpora Ap. sredine se držeča, vitae genus otiosum, actuosum, ex utroque modificatum Aug. sredine med obema se držeč (= vmesen) način življenja.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): tibi Fr. — Soobl. modificor -ārī -ātus sum

1. izmeriti: quanta longinquitas corporis ei mensurae conveniret, modificatus est Gell.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): orationi Ap., desideriis Ap., Fr.; med. mere se držati, mero poznati: in sumptibus Ap.

modulor -ārī -ātus sum (modulus)

1. umeriti (umerjati), uravna(va)ti: Gell., ita modulante naturā Plin.

2. occ. kot glasbeni t.t.
a) po poudarkih (taktu) umeriti (umerjati), uravnati (uravnavati): Porph., hominum aures vocem modulantur Ci., virgines sonum vocis pulsu pedum modulantes L. z nogami udarjajoče takt.
b) po taktu peti ali igrati: Fr., Vulg., harundine carmen O., Sil. ali carmina avenā V. ob spremljavi piščali, verba fidibus Latinis H. ob spremljavi latinskih strun, lyram Tib.; pt. pf. s pass. pomenom: barbite Lesbio modulate civi (gr. dat.) H., modulata carmina Suet., cantica ad aliorum similitudinem modulata Q. smešno posnete pesmi = parodirane pesmi, parodije. — Od tod adj. pt. pf. s pass. pomenom modulātus 3, klas. le adv. -ē po taktu umerjen, ubran, ritmičen, ritmiziran, skladen, melodičen, harmoničen, glasben: Plin., Gell., Fl., Amm., Aus., verba O., modulate canentes tibiae Ci. — Soobl. modulō -āre: Prisc.

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

monitus -ūs, v sg. le abl. -ū, m (monēre) opomin (opominjanje), svarilo, prerokba, (na)svet, povelje, volja: Plin., Plin. iun., Sen. ph., monitu nutricis O., monitu Fortunae Ci. ali deorum V., L. ali divûm V., fideli monitu praedicere O., finierat monitūs O.

monocōlos -on (gr. μονόκωλος) enočlen(ski), od tod monocōlī -ōrum, m enokraki, enonožci, vzdevek mitološke človeške rase velikanov, rojenih le z eno, a zelo močno nogo: Plin., Gell.

monopteros -on (gr. μονόπτερος) „enokrilen“ = le na eni strani obdan z eno vrsto stebrov (naspr. peripteros): monopteroe aedes Vitr.