Franja

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

clausula -ae, f (claudere)

1. sklep, zaključek, konec: cl. epistulae Ci., clausulam imponere alicui rei Sen. ph., Col., cl. saeculi, temporum Eccl.

2. occ.
a) končni prizor ali končne besede v kaki gledališki igri: in quo (mimo) cum clausula non invenitur Ci., adiecit et clausulam Suet.
b) ret. končni stavek ali sklep kakega, poseb. daljšega sestavka: Q.
c) metr. vsakokrat drugi, krajši verz, končni verz: Porph.
č) jur. pristavek, dodatni pogoj, pridržek, klavzula: Icti.; pren. odstavek, obrazec (formula) ali besedilo kakega zakona: Icti.

clāvis -is, acc. -em, neklas. tudi -im, abl. -e, neklas. tudi -ī, f (gl. claudō¹)

1. ključ: Petr., Plin. idr., claves aedium Pl., cellae claves claustra Varr. ap. Non., esse sub clavi Varr., Dig. biti pod ključem, claves omnium horreorum Ci., portarum S., L., Iuv., vina centum clavibus servata H. pod sto ključi, ex duodecim tabulis clavīs (uxori) ademit Ci. je odvzel ključe (v znamenje razveze), naspr. claves tradere Icti. ključe izročiti (ženi, v znamenje, da se ji preda domačija v last ali nadzorstvo); cl. Laconica Pl. lakonski ključ (ki je odpiral in zapiral od zunaj), adultera clavis O. ali claves adulterinae S. vitrih(i), ponarejen(i) ključ(i).

2. zapah, zatik
a) na vratih: claves omnibus portis imponere (nadeti) L., frustra clavis inest foribus Tib.
b) pri stiskalnici: clavis torcularii Ca.

3. gonilo: cl. adunca trochi Pr.

4. pren.: sententiam clavi aliqua terminare Fr.

clāvō -āre -āvī -ātum (clāvus) ožeblj(av)ati: ligni robora Paul. Nol. Adj. pt. pf. clāvātus 3

1. ožebljan, le kot subst. clāvātī -ōrum, m (sc. calcei) Isid. ali clāvāta -ōrum, n (sc. calceamenta) P. F. ožebljani čevlji.

2.
a) z ogrbci (kakor z žebljevimi glavami) o(b)kladen: alterum (genus concharum)... clavatum est Plin.
b) z vtkanim škrlatnim ali zlatim robom (trakom) obrobljen: mantilia cocco clavata Lamp., tunica auro clavata, auro clavatae vestes Vop.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clepō -ere, clepsī, cleptum skrivaj vzeti (jemati), (u)krasti: Pl., Luc. ap. Varr., Prud., agnum clepere ali (ignem) clepsisse dolo Acc. ap. Ci., sacrum sacrove commendatum qui clepsit (= clepserit, fut. II.) rapsitque, parricida esto Legis formula ap. Ci., si quis clepsit (fut. II.), ne populo scelus esto neve cui cleptum erit Formula vetus ap. L., Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci. ap. Non.; pren.: sermonem ex occulto Pac. ap. Non. ali verba auribus cl. Acc. ap. Non. (u)loviti, se opificio Varr. ap. Non. izmuzniti se od dela, cl. sese Sen. tr. skriti se.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clĭma -atis, n (gr. κλῖμα, κλίμα)

1. nagnjenost zemlje od ravnika proti tečajema, od tod po tej nagnjenosti se ravnajoča toplota ali vreme, podnebje (čisto lat. caelum): Ap., Tert., Serv., M.; potem kraj sploh: cl. medium ventris P. Veg.

2. površinska mera = 60 kvadratnih čevljev: Col., Isid.

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.

Clūsium -iī, n Kluzij, eno izmed dvanajsterih etr. mest, sprva Camars ali Camers, Porzenovo glav. mesto: Varr. ap. Plin., L., V., Plin. Od tod adj. Clūsīnus 3 kluzijski, iz Kluzija: Col., Plin., Sil., Mart., Aruns L., orae V., fontes (žveplenice) H.; subst. Clūsīnī -ōrum, m Kluzijani, preb. Kluzija: L., Plin.

Cnidus (Gnidus, Gnidos) -ī, f (Κνίδος) Knid, Gnid, primorsko mesto v Kariji južno od Halikarnasa, torišče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja z veličastnim Praksitelovim kipom te boginje: Ci., L., O. idr., O Venus, regina Cnidi Paphique H. Od tod adj. Cnidius (Gnidius) 3 (Κνίδιος) knidski (gnidski): Venus Ci., Plin., coccum Cnidium Cels., Plin. ali granum Cnidium Plin. knidsko zrnje, t.j. seme knidskega volčina, calami Plin. ali arundo, nodi (za pisanje) Aus.; subst. Cnidiī (Gnidiī) -ōrum, m (Κνίδιοι) Knidci (Gnidci), preb. Knida: Ci., Plin.

coāctilis (vulg. quoāctilis) -e (coāctus: cōgere) klobučevinast; subst. coāctilia -ium, n nekaka klobučevina iz volne ali las: Ulp. (Dig.).

coaequō -āre -āvī -ātum

1. izravn(av)ati: Min., aream Ca., montes S., glebas Col.

2. pren. (iz)enačiti, vzporediti (vzporejati), primerjati: ad libidines iniuriasque tuas omnia coaequasti Ci., c. aliquem cum aliquo ali aliquem (se) alicui Eccl.

coaptō -āre -āvī -ātum tesno (točno) stakniti (stikati) ali spojiti (spajati): Eccl.

coarguō -ere -uī -ūtum, toda -uitūrus

1. jasno, neizpodbitno dokaz(ov)ati, pokaz(ov)ati, obrazložiti: perfidiam alicuius Ci. ep., errorem alicuius Ci., Lact., Epaminondas Lacedaemoniorum tyrannidem coarguit N.; z abl.: Corn., haec a me suspicionibus et coniecturā coarguuntur Ci.; z ACI: Auct. b. Afr., hoc falsum esse pluribus coarguitur Q. se da obširno dokazati; pren.: amicorum neglectio improbitatem coarguit Ci., leni motus (lucus) ab austro... domini coarguit aures O.

2. occ.
a) komu krivdo dokazati, (o)kriviti koga, krivdo zvrniti (zvračati) na koga: cum tot testibus coarguare, potes de damnatione dubitare? Ci., illum natura defendat, hunc coarguat Ci., omnibus in rebus a me coarguitur Ci., Lentulum coarguunt sermonibus, quos habere solitus erat S.; z gen. criminis: meum crimen te nimiae avaritiae coarguit Ci., antequam me commutati iudicii coargueris Ci., aliquem facinoris c. T.
b) kaj kot krivo ali napačno dokazati: eam legem aut usus coarguit aut status aliquis rei publ. inutilem fecit L.
c) kaj kot kaznivo očitati, opominjati: vitia aperte c. Q.

coartō -āre -āvī -ātum

1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.

2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig.

Cōcalus -ī, m (Κώκαλος) Kokal, sicilski kralj, ki je sprejel Dedala in ubil ali dal ubiti Minoja, njegovega sovražnika, ki ga je zasledoval z vojsko: O., Hyg., Iust. Od tod patronim Cōcalidēs -um, f Kokalide, Kokalove hčere: Sil.