Franja

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

escharōticus 3 (gr. ἐσχαρωτικός) ki tvori garje (kraste): Cael.

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.

Essēdonēs -um, m (Ἐσσηδόνες) Esedonci, skitsko ljudstvo ob Tanaidi: Mel., Plin. Adj. Essēdonius 3 esedonski: Lucan., phalanges Val. Fl.

Eteoclēs -is, m (Ἐτεοκλῆς) Eteokles, Ojdipov in Jokastin sin, Polinejkov, Antigonin in Ismenin brat. Po Ojdipovi smrti bi se morala brata menjavati v vladanju, toda Eteokles je temu nasprotoval. Zato se je vnela vojna sedmerih junakov zoper Tebe in brata sta v bitki drug drugega usmrtila: Ci., Hyg., Stat. — Adj. Eteoclēus 3 (Ἐτεόκλειος) Eteoklov: Ap.

Eterēius -iī, m Eterej, rimski nom. propr., npr. ime osvobojenca rimskega viteza Korelija: Plin. Od tod adj. Eterēiānus 3 Eterejev: castanea, nux Plin.

etēsius 3 (gr. ἐτήσιος) leten, vsakoleten: etesia flabra aquilonum (= subst. etēsiae) Lucr.

ēthicē -ēs, f (gr. ἠϑική) nravoslovje, etika: Q.; tudi ēthica -ae, f: Lact. — Od tod adj. ēthicus 3 (gr. ἠϑικός) nravosloven, nraven, etičen, moralen: Sen. rh., Sid., res Gell. = nravoslovje, etika; adv. ēthicōs (gr. ἠϑικῶς) nravoslovno, etično: Sen. rh.

Etrūria -ae, f Etrurija, italska dežela (zdaj Toskana): Varr., Ci., N., V., T. idr.; met. = Etruščani (preb.): Etruriae animos (srce) reconciliare L. Od tod adj. Etrūscus 3 etrurski, etruščanski: Varr., Suet., Gell., disciplina Ci. ep., Plin., chartae Ci., litus H., Mel., mare H., L. Tirensko morje, Etrusca Porsenae manus H., bellum L. z Etruščani, gens O., aurum Iuv., zlat etruščanski amulet; subst. Etrūscī -ōrum, m Etruščani: Ci., L., T., Iust., Fl.

etymologicus 3 (gr. ἐτυμολογικός) etimološki: Varr.

Euander, starejše Euandrus, -ī, voc. Euandre, m (Εὔανδρος) Evander,

1. Hermov in Karmentin sin, ki je baje (pred Enejem) prišel iz arkadskega mesta Palantija v Italijo ter se naselil na Palatinskem griču: V., H., L., Iuv. idr. Od tod adj. Euandrius 3 (gr. Εὔάνδριος) Evandrov: Sil., Stat., Cl., ensis V. Palantov meč (Palant je Evandrov sin).

2. vrezovalec (graver) iz Aleksandrije: Ci. ep., H., Plin.

3. akademijski filozof: Ci.

euangelicus 3 (gr. εὐαγγελικός) blagovesten, evangeljski: Eccl.

euchȳmus 3 (gr. εὔχυμος) slasten: panis Plin. Val.

Euēnus -ī, m (εὔηνος) Even,

1. reka v Etoliji (pri Kalidonu): O.

2. heros eponymos te reke, mitični etolski kralj, čigar hčer Marpeso je ugrabil Ida. Zasledujoč ubežnika je Even padel v reko Likormo (Licormas), ki se od tedaj imenuje po njem: O., Plin. — Od tod adj. Euēnīnus 3 evenski, domujoč ob Evenu: matres O.

euergāneus 3 (iz gr. εὐεργής) dobro zložen: Vitr.

Euganeī -ōrum, m Evganejci, ljudstvo v okolici Padove in Verone: L., Plin. Od tod adj. Euganeus 3 evganejski: Plin., Mart., Iuv.

eugenēus (eugenīus) 3 (gr. εὐγένειος) plemenitega rodu, plemenit; poimenovanje neke vrste trte: vinum Ca., Varr., Col.

euglyphus 3 (gr. εὐγλύφης) lepo rezan: Ambr.

Euphrātēs -is (-ī, -ae), acc. -ēn, m (Εὐφράτης)

1. Evfrat, reka, ki izvira v Armeniji in se, združena s Tigrido, izliva v Perzijski zaliv: Ci., T., Iuv., Suet., Fl. idr.; met.: hinc movet Euphrates bellum V. = Parti, ki bivajo ob Evfratu. Od tod adj. Euphrātaeus 3 (Εὐφραταῖος) evfratski, pesn. = armenski: diademata Stat., Euphrātis -tidis, f (Εὐφρατίς) evfratska, Evfratova: ripa Sid.

2. Evfrat, stoik in prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

eurinus 3 (gr. εὔρινος) vzhoden: ventus Col. vzhodnik.