Franja

adrōrō -āre (po)rositi: Marc.

Adrūmētum (Hadrūmētum) -ī, n (Ἁδρούμητος) Adrumet, Hadrumet, primorsko mesto v severni Afriki južno od Kartagine, ki so ga ustanovili Feničani (Hammamet): C., N., S., Mel., Plin. — Soobl. Hadrūmētus -ī, f: M. — Od tod adj. Adrūmētīnus (Hadrūmētīnus) 3 (h)adrumetski: Vulg.; subst. Adrūmētīnī -ōrum, m Adrumetčani, preb. Adrumeta: Auct. b. Afr.

adruō -ere nasuti, nasipa(va)ti: Varr.

Adryas -adis, f (Ἀδρυάς) pesn. = Hamadryas, Adrijada, drevesna nimfa: Pr. (z grškim dat. pl. Adryasin).

Adrymētion, gl. Adramyttēum.

ads..., gl. ass...

adsc..., adsp..., adst..., gl. āsc..., āsp..., āst...

adt..., gl. att...

Aduatuca -ae, f Aduatuka (Tongern), trdnjava v Eburonih pri današnjem Limburgu: C.

Aduatucī -ōrum, m Aduatuki, germ. ljudstvo v belgijski Galiji med Mozo in Skaldo (zdaj Maas/Meuse, Schelde): C.

adūlābilis -e (adūlārī)

1. s prilizovanjem pridobljiv (= ki se da s prilizovanjem pridobiti): animus Enn. ap. Non.

2. priljubljiv, prilizljiv, dobrikav: Amm.

adūlāns, adūlanter, gl. adūlor.

adūlātiō -ōnis, f (adūlārī)

1. vrtorepje, ljubkovalno privijanje, dobrikanje psov in drugih živali: Plin., Q., canum ... amans dominorum adulatio Ci.; tudi človeško ljubkovanje živali: ad alligatos boves ... cum quadam vocis adulatione venito Col.

2. pren.
a) človeška vrtorepnost, hlapčevsko prilizovanje, lizunstvo, klečeplaznost (prim.: adulatio est blandimentum proprie canum, quod et ad homines tractum consuetudine est Non.): sic habendum est nullam in amicitiis pestem esse maiorem quam adulationem Ci., pars altera regiae adulationis erat L. so bili podli pridvorniki, vates in adulationem compositus Cu. pripraven za prilizovanje, vešč prilizovanja, gliscens, foedissima ad. T., multa patrum in Augustam ad. T., tristis ad. adversus superiores, foedis adversus Neronem adulationibus T.; occ. = προσκύνησις, suženjsko čaščenje (azijskih vladarjev; prim. adōrō): Cu., humi iacentium adulationes L.
b) vračarstvo, mazaštvo: Amm., medicinae Q.

adūlātor -ōris, m (adūlārī) vrtorepec, lizun, slinar, klečeplazec: Corn., Q., Suet.

adūlātōrius 3 (adūlātor) vrtorepen, prilizljiv, priliznjen, lizunski: dedecus T. podlo klečeplazništvo. Adv. adūlātōrie: Aug., Non.

adūlātrīx -īcis, f (adūlātor) prilizovalka, slinarka: Tert.

adulēsc..., gl. adolēsc...

adūlō -āre -āvī -ātum (prim. adūlor), star. in pesn. = adūlor -ārī

1. oplaziti, smukati se ob kaj: (lovia stella) caudā nostrum adulat sanguinem Acc. ap. Ci. otira ... smukaje mojo kri.

2. (o psih) vrtorepno privijati se h komu, dobrikati se: gannitu vocis adulant (canes) Lucr.; pren. (o vodi) rahlo splakovati: Stat.

3. pren. (o človeku) priliznjeno smukati se okrog koga, prilizovati se komu, sliniti se komu, klečeplaziti: aliquem Val. Max., Aus.; v zgodnejšem obdobju skoraj samo pass.: adulati erant ab amicis Cassius Hemina ap. Prisc., nec adulari nos sinamus Ci.; occ. priliznjeno nagovoriti (nagovarjati): sic adulant Ap.

adūlor -ārī -ātus sum (ad in ūlārī)

1. (o psih in zvereh) priliznjeno privijati se h komu; abs.: ferarum agmen adulantum O., nostra adulantes comitant vestigia (lupi, ursae leaeque) O., more ... adulantium canum Gell.; z acc.: illi (mites canes) furem quoque adulantur Col., adulantes dominum ferae Sen. ph.

2. pren. (o človeku) priliznjeno smukati se okrog koga, po pasje dobrikati se, sliniti se, prilizovati se komu, klečeplaziti; abs.: Q., aperte ... adulantem nemo non videt, nisi qui admodum est excors Ci., adulandi libido T.; z acc.: T., fortunam alterius Ci., omnes Ci., plebem L,; z dat.: adulatus est Antonio N., adulari praesentibus L., singulis Cu.; occ. suženjsko (klanjaje se, kleče) pozdraviti (pozdravljati) ali počastiti = προσκυνεῖν: more adulantium ... procubuerant L., adulari regem Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. adūlāns -antis vrtorep, dvorjansko priliznjen: verba adulantia Plin. iun. dvorjansko laskave besede, quid adulantius quam delicta non exsequi? Tert. Adv. adūlanter: Aug.

adulter -era -erum (adulterāre = adalterāre; prim.: adulter et adultera dicuntur, quod et ille et alteram et haec ad alterum se conferunt P. F.)

1. (drugi vdan oz. drugemu vdana =) prešušten, vlačugarski, pohoten: coniunx, virgo, mens O., crines H., nox Tert.; od tod subst. adulter -erī, m prešuštnik; adultera -ae, f prešuštnica: Dardanius adulter ( = Paris) V., Lacaena adultera ( = Helena) H., arte adulterae T., adulterum cum adultera deprehendere Sen. rh.; z objektnim gen. ali z in in abl. (s kom): sororis adulter Ci., adulteri earum T., adultera patris O., in nepti Augusti adulter T.; o živalih: Stat., Cl.; pesn. = ljubimec, pohotnež: adulter Pasiphaës O. (o biku), Danaën turris aënea robustaeque fores ... munierant satis nocturnis ab adulteris H., nominis adulter O. le po imenu ljubimec (ki se baha, da je ljubimec kake ženske, pa ni).

2. pren. ponarejen, popačen, nepristen, nepravi: adultera clavis O. tatinski ključ (s stranskim pomenom: ključ, ki odpira vrata v sobo ljubice), minium adulterum Plin., aliquis ... aureorum nequam vel adulter Ap., nummus adulter Tert., culta adultera Prud. plevelast; kot subst. adulter -erī, m ponarejevalec (denarja): monetae, solidorum Cod. I.