Franja

Tergeste -is, n Tergéste (m), keltsko-ilirsko trgovsko naselje v severnem Jadranskem morju (zdaj Trst), ki je v letih 178—177 skupaj z Istro prišlo pod rimsko nadoblast: Mel., Vell. — Soobl. Tergestum -ī, n Tergést: Mel. — Od tod adj. Tergestīnus 3 tergéstski, tergestínski: sinus Plin.; subst. Tergestīnī -ōrum, m Tergestín(c)i, Tergéstčani: L.

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

Thapsacus -ī, f Tápsak, mesto v Siriji ob Evfratu (zdaj verjetno Qal'at ed-Dibse): Cu.

Thapsos² in Thapsus -ī, f (Θάψος) Táps(os)

1. polotok in mesto na vzhodni obali Sicilije: O., V., Sil.

2. primorsko mesto v Afriki, znano po Cezarjevi zmagi nad pompejanci (l. 46; zdaj Hr. ed-Dimas): Auct. b. Afr. — Od tod subst. Thapsitānī -ōrum, m Tap(so)šáni, Tapsitán(c)i, preb. Tapsa: Auct. b. Afr.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

Thēra -ae, f (Θήρα) Têra (zdaj Thera ali Santorini), vulkanski otoček severno od Krete: Mel., Plin. — Od tod adj. Thēraeus 3 (Θηραῖος) têrski, terájski, s Tere prihajajoč: Plin., colonus Tib.; subst. Theraeī -ōn, m Têrci, Terájci: colonia Theraiōn S.

Thērasia -ae, f (Θηρασία) Terázija

1. otok pri Kreti: Sen. ph., Plin.

2. najjužnejši od liparskih otokov pri Siciliji (pozneje imenovan Hiera, zdaj Vulcanello): Plin., M.

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thermē -ēs, f (Θέρμη) Têrma, mesto v Makedoniji, pozneje imenovano Thessalonica (zdaj Sedes južno od Soluna (Saloniki)): Plin. — Od tod adj.

1. Thermaeus 3 (Θερμαῖος) têrmski, termájski: sinus T. Termski (Termajski) zaliv.

2. Thermaïcus 3 (Θερμαϊκός) têrmski, termájski, termáiški: sinus Mel., Plin. Termski (Termajski, Termaiški) zaliv.

Thermōdōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Θερμώδων) Termodónt, reka v Pontu, ob kateri so baje bivale Amazonke (zdaj Terme Çayi): V., O., Pr., Sil., Cu., Plin., Mel., Iust. — Od tod adj.

1. Thermōdontiacus 3 (Θερμωδοντιακός) termodóntski, termodontíjaški, pesn. = amazónski: aurum O. zlato Amazonk, turmae Stat.

2. Thermōdontēus 3 termodóntski, termodontéjski, pesn. = amazónski: agri Pr.

3. Thermōdontius 3 (Θερμωδόντιος) termodóntski, termodóntijski, pesn. = amazónski: ripae, hostis Sen. tr.

Thesprōtus -ī, m (Θεσπρωτός) Tesprót, prastari kralj na področju okrog mesta Puteoli (zdaj Pozzuoli): Hyg., Thesprotii regnum Pr. = Puteoli.

Thessalonīcē -ēs, f (L., Mel., Plin.) in Thessalonīca -ae, f (Ci., L., Vulg.) (Θεσσαλονίκη) Tesaloníka

1. novejše ime za Thermē, mesto v Makedoniji (zdaj Saloniki, Solun). — Od tod subst. Thessalonīcēnsēs -ium, m Tesaloníčani, preb. Tesalonike: Ci., Eccl.

2. (v obl. Thessalonīcē) hči makedonskega kralja Filipa: Iust.

Theudōria -ae, f Tevdórija, mesto v Atamaniji (zdaj Todoriana): L.

Thisbē -ēs, f (Θίσβη) Tízba

1. lepa Babilon(ij)ka, Piramova ljubica: O.

2. mesto na obali Bojotije z obilico divjih golobov (πολυτρήων Θίσβη Hom.; zdaj Kakosi): Plin., Stat. Od tod adj. Thisbēus (Thisbaeus) 3 (Θισβαῖος) tízbski, tizbéjski, tizbájski: columbae O.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Thyamis -idis, acc. -im, m (Θύαμις) Tíamis (Tiámida), najsevernejša reka v Epiru (zdaj Kalamas): Ci.

Thyatīra -ae, f (L., Plin.) in Thyatīra -ōrum, n (L.) (Θυάτειρα) Tiatéjra (Tiatéjre), mesto v Lidiji ob Lihu severovzhodno od Magnezije; mesto je dal obnoviti Selevk Nikator (zdaj Gördük Çayi). — Od tod preb. Thyatīrēnī -ōrum, m (Θυατειρηνοί) Tiatéjrci, Tiatejrén(c)i: Plin., Vulg.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnum -ī, n Ticín, mesto v Cisalpinski Galiji ob reki Ticin (zdaj Pavia): Plin., Plin. iun., T.