Franja

lūcīnus 3 (lūx) lučen, k luči (na dan, k svetlobi) spravljajoč: horae Prud. rojstne ure; klas. le subst. Lūcīna -ae, f Lucína,

1. bogoslužno ime porodnih boginj Junone in Diane: Iuno Lucina Pl., Ter., tu Lucina dolentibus Iuno dicta puerperis Cat., tu nobis lucem, Lucina, dedisti O.; o Diani: si vocata partubus Lucina veris affuit H., sive tu (sc. Diana) Lucina probas vocari H., casta fave Lucina V.; meton. rojevanje, porod, roditev: tum primos Lucinae expertae labores V. je prvič rodila, aetas Lucinam pati V. telitev, cui rugis uterum Lucina notavit O.

2. = Hecate, boginja, ki je povzročala hude sanje in ponočne pošastne prikazni: efficiat vanos noctis Lucina tremores Tib.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

luēs -is, f (luō2; prim. gr. λύα sprostitev, raztopitev)

1. razširjajoča se nečista tekočina, poseb. skopnel sneg: Petr.

2. oskrumba, oskrunitev, nalezljiva (kužna) bolezen, kuga, pomor: Sen. tr., Stat., Iust. idr., corrupto caelo venit arboribus lues V., dira lues quondam Latias vitiaverat auras O., acerba l. Sil. Klas. le

3. metaf.
a) kuga kot psovka za kvarnega človeka = kvarljivec, kvarljivka: ut eos ludos haec lues impura polluerit Ci., saeva Thebarum l. Sen. tr. (o Sfingi), abolere propere pessimam ferro luem equidem parabam Sen. tr. (o Medeji), illa horrida l., dira illa l. Sil. (o Hanibalu), l. morum Plin.
b) sploh zlo, nesreča, nezgoda, poguba, pogibel, uničenje, propad, propast, usodni udarec: belli immensa l. T. vojna nevihta, vojna vihra, asperrima in Sardianos l. T. (o potresu), vix muris toleranda l. ali ut totis inimica lues cum turbine castris Sil. (o ognju). — Soobl. v nom. sg. luis: Prud.

luō¹ -ere (z izpahnjenim a iz lavō -are; gr. λούω = lavō -āre in -ere) umivati, oblivati: Graecia … Ionio luitur … profundo (po drugih lavitur) Sil., amnis Ana … gurgite moenia pulcra luit (po drugih lavat) Prud.; metaf. očistiti (očiščevati): Celaeneus insontes errore luit Val. Fl. Sicer le v sestavljenkah, npr. ab-luo, al-luō, dī-luō, ē-luō idr.

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

lupātus 3 (lupus) z železnimi (volčjim zobovom podobnimi) ostmi opremljen, le v zvezi lupata frena H. ali subst. lupātī -ōrum, m (sc. freni) in lupāta -ōrum, n (sc. frena) volčje žvale, volčja brzda: duris parere lupatis V., aurea lupata Mart.

lūsōrius 3 (lūsor)

1. igralen: pila Sen. ph., Plin., alveus Plin., mensa Aug.; metaf.: naves l. Amm. igrajoče, tj. sem in tja ploveče ladje = križarke; subst. lūsōriae -ārum, f (sc. naves) zabaviščne hitre jadrnice: Sen. ph. ali pa križarke: Vop., Cod. Th.

2. gledališki; subst. lūsōrium -iī, n amfiteatrsko prizorišče: Lamp.

3. metaf.
a) kratkočasen, zabaven: spectaculum, arma, fulmina, triremes Sen. ph., quaestio Plin.
b) kar se godi le za šalo ali smeh, od tod ničev, prazen, neuspešen, brezuspešen, neveljaven: nomen Sen. ph., imperium praetoris, minae Dig. — Adv. lūsōriē igraje, navidezno: l. agere Ulp. (Dig.) skrivaj biti dogovorjen z nasprotnikom.

măceriēs² -ēī, f (macer) medlenje, le metaf. žalost, skrb: Afr. ap. Non.

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

Macrīnus -ī, m Makrín

1. Plotius Macrīnus Plotij Makrin, Perzijev prijatelj, zelo učen: Pers.

2. C. Opilius Macrīnus Gaj Opilij Makrin, le nekaj mesecev rim. cesar (umrl l. 218 po Kr.): Eutr., Aur., Aus. — Od tod adj. Macrīniānus 3 Makrínov: factio Lamp.

3. neki slovničar: Aus.

4. (Caecilius) Macrīnus Cecilij Makrin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

magistrātus -ūs, m (iz magister preko magistrāre)

1. oblastvena služba (funkcija), državn(išk)a služba, oblastniško dostojanstvo: N., T., Vell. idr., magistratum capere, petere, gerere, habere, dare, mandare Ci., inire Ci., S. ali ingredi S. ali accipere L. nastopiti, magistratum deponere C. ali magistratu abire Ci., conlegae magistratum abrogavit Ci., monumenta (uradni spisi) rerum in magistratu gestarum Plin., magistratūs et imperia S. uradniške in častniške službe.

2. meton. oblastnik, (državni) uradnik, državnik (naspr. privatus): Corn., Lucr., Suet., magistratus an privatus Q., inter filium magistratum et patrem privatum Gell., his magistratibus N. v času njunega službovanja (konzulovanja), creare magistratus L., oppida per magistratūs administrare S., magistratūs intermittere C. (posvetne) oblastnike začasno odstaviti od službe, populus Romanus deligit magistratus quasi rei publicae villicos Ci., est proprium munus magistratūs intellegere se gerere personam civitatis Ci. Rimski oblastniki (uradniki) so bili ali iz vrst patricijev (patricii) ali voljeni iz vrst plebejcev (plebei). Dalje so se delili na višje oblastnike (magistratūs maiores) in nižje oblastnike (minores); poimenovanje je takšno zato, ker so imeli prvi (dictator, consul, praetor, censor), voljeni na centuriatskih komicijah, pravico prirejati maiora auspicia, drugi (aedilis, quaestor, tribunus plebis idr.), ki so jih volile tributske komicije, pa so smeli prirejati le minora auspicia. Manjšega pomena je razdelitev oblastnikov v redno voljene (magistratus ordinarii: consul, praetor, censor, aedilis, quaestor, tribunus plebis) in izredne, tj. voljene ob posebnih priložnostih (magistratus extraordinarii: dictator, magister equitum, interrex, praefectus urbi, decemviri legibus scribundis). Oblastniki, ki jim je pripadala čast sellae curulis, so se imenovali curūles (kurulski), te časti nedeležni pa non curūles (nekurulski).

3. gosposka, oblast(vo), oblastnija, predstavniki oblasti, organ oblasti: ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N.; v pl. Ci. idr.

māgnopere: C., L., Lucr. (adv. abl. v ixpt.) in ločeno māgnō opere (poseb. pri Ci.), komp. māiōre opere: Ca. ap. Gell.; superl. māximopere: Ter., L. ali māximō opere: Ter., Ci., v večini primerov le pri glag.

1. pogosto je še mogoče razbrati prvotni pomen „z veliko truda (prizadevnosti)“, torej prizadevno, živo, iz vsega srca, iz dna duše, izrecno, prizadevno, močno, na moč, silno, zelo, prim.: magnopere aliquem cohortari C., magnopere ridere, curare, alicui suadere L., hoc magnopere orare Suet., magno opere oro, quaero, requiro, defendo Ci., magnoque opere abs te peto Ci. ep., nihil est in vitā magno opere expetendum nisi laus Ci., senectus nullas voluptates magno opere desiderat Ci., legatos ad Demosthenem venisse magnoque opere orasse S. prav posebej, opere magno edicite Acc. fr., expetivisse opere tam magno senem Pl., quo maiore opere dico suadeoque Ca. ap. Gell., a te maximo opere … etiam atque etiam quaeso et peto Ci. ep., id maximo opere censeo perferendum Ci., maximo te orabat opere Ter., opere maximo dabamus operam Ter.

2. prvotni pomen je polagoma oslabel v pomen zelo, močno, (prav) posebno, (prav) posebej: magnopere perturbari C., magno opere prodesse Plin., populus magno opere ludis delectatur Ci., quorum frequentiā magno opere laetor Ci., magno opere iucundus Ci., maximopere indigne ferentes L.; z nikalnico pogosto = ne (prav) posebej (posebno), nič kaj posebej (posebno), neznatno, ne ravno: nemo magnopere eminebat L., nulla magnopere clade accepta L. brez znatnega poraza, L. quorsum recidat responsum tuum, non magno opere laboro Ci., praeterea magno opere nemo Ci. zlahka ne kdo.

māne (mānus dober; prim. mānēs, mātūrus, Mātūta)

1. subst. n. indecl. (le nom., acc. in abl. sg.) pravzaprav „dober čas“, od tod zgodnji čas, jutro: mane est O., mane novum V., ad ipsum m. H. do belega dne, m. totum dormire Mart., a mane Varr., a mane usque ad vesperam Suet. (star. usque a mani ad vesperum Pl.), a mane diei Auct. b. Afr., multo m. Ci. prav zgodaj, primo m. Col. ob prvem svitu, sub obscuro m. Col. (naspr. crepusculo), de mane in mane Aug.

2. adv. zgodaj, rano, zarana, zjutraj, zgodaj zjutraj, v jutro: cras m., hodie m., hodierno die m. Ci., m. et vesperi Varr., bene m. Ci. prav zgodaj (ali zjutraj) ob dobrem času, plane m. Plin. iun., magis m., maxime m. Varr.

manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.

1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.

2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

māssaris -is, f bot. viničin grozd, grozd divje trte, ki so ga trgali le za duhanje in zdravilo: Plin.