Franja

quadrus 3 (quattuor) štirikoten, štirioglat; od tod subst.

I. quadra -ae, f

1. štiriogelnik, štirikotnik, četverokotnik, četverokotnik, kvadrat, štirjak: deni in quadram pedes Q.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. temeljni (vogelni) kamen, podstavek, plošča = najspodnejši in največji del pod stebrom: Vitr.
b) ploščica: Vitr.
c) štirikotna miza: Varr.; od tod: patulis parcere quadris V. o režnjih (kosih) kruha, ki so Trojancem rabili za mize (ali krožnike), alienā vivere quadrā Iuv. (kot zajedavec) sedati za tujo mizo, živeti ob tujem kruhu.
d) sploh štirioglat kos (košček), poseb. kos po zarezah na štiri dele deljenega hlebca: casei Mart., panis Sen. ph., mihi dividuo findetur munere quadra H. kos kruha. —

II. quadrum -ī, n = quadra

1. perticae dolantur in quadrum Col.

2. metaf. kot ret. t.t. prav(šnj)a oblika: redigere omnes in quadrum numerumque sententias Ci., aliquam sententiam in quadrum redigere Ci.

quaestuārius 3 (quaestus) iščoč dobička, izvršujoč kako obrt (obrtujoč): mancipia Icti., mulier Icti. vlačuga (živeča ob vlačugarstvu), kurba = subst. quaestuāria -ae, f: ex adultera in quaestuariam versa Sen. ph., hic est ille, dicam, fabri aut quaestuariae filius, sabbati destructor, samarites et daemonium habens Tert.

quārtānus 3

1. (iz quārta sc. dies) štiridneven: febris Ci., Mart., Plin.; subst. quartāna -ae, f (sc. febris) štiridnevna mrzlica (malarija, trešljika), četrtnica, četrtodnevnica, kvartána: H., Plin., Cels., in quartanam conversa est vis morbi Ci.

2. subst. quartānī -ōrum, m (iz quarta sc. legio) vojaki četrte legije: T.

querquerus (quercerus) 3 (prim. gr. καρκαίρω tresem se; querqueram frigidam cum tremore a Graeco κάρκαρα certum est dici P. F.) mrzel, da človeka trese, mrzličen, vročičen, grozničav: is mihi erat bilis, aqua intercus, querquera tussis Pl. ap. Prisc., iactans me ut febris querquera Luc. ap. Fest., morbum appellari hic putas aegrotationem gravem cum febri rapida et quercera iumentumque dici pecus aliquod unicum tergo vehens? Gell. mrzlica; isto subst. querquera (quercera) -ae, f (sc. febris) mrzlica, tresávica, gróznica (grozníca), vročica, mrázica, ognjeníca (ognjénica), tréslica: querquera consequitur … capitisque dolores Luc. ap. Fest., querqueras sanare Arn., qui minus possit ex eodem litore calculus ad vesicam, testa ad testamentum, cancer ad ulcera, alga ad querceram (po nekaterih izdajah quercerum)? Ap.

quīnquāgēsimus 3, num. ordinale (quīnquāgintā) petdeseti: Plin., Mart. idr., annus Ci.; subst. quīnquāgēsima -ae, f

1. (sc. pars) petdeseti del (kot davščina), petdesetina: binae (trinae, tres) quinquagesimae Ci., abolitio quadragesimae quinquagesimaeque T., quinquagesimae vectigal Symm.

2. (sc. dies) binkoštni dan, binkošti: Eccl.

quīntānus 3 (quīntus) k petemu (k peti) spadajoč, peti (na vrsti)

I. adj.: nonae Varr., Macr. ki so na peti dan meseca, quintanis (sc. vicibus) Plin. vselej ob petem kolu. —

II. subst.

1. quīntāna -ae, f (sc. via) kvintána, prečna cesta v taboru za pretorjevim in pred kvestorjevim šotorom, ki je ločila šotore petih turm in manip(u)lov od šotorov šestih (turm in manip(u)lov) in je bila hkrati taborsko tržišče: L.; od tod: quintanā domi constitutā Suet.

2. quīntānī -ōrum, m vojaki pete legije: T.

Quīntīlius 3, starejše Quīnctīlius Kvin(k)tílij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu, ki je izviral iz Albe. Njegova najbolj znana predstavnika sta

1. P. Quintilius Vārus Publij Kvintilij Var, konzul l. 13, od l. 5 po Kr. namestnik v Germaniji, padel l. 9 po Kr. v boju zoper Arminija v Tevtoburškem gozdu: T., Suet., Val. Fl.

2. Quintilius Vārus Kvintilij Var, rimski pesnik iz Kremone, Vergilijev in Horacijev prijatelj, zgled odkritosrčnega umetniškega kritika, umrl l. 23: H. Kot žensko ime Quīn(c)tīlia -ae, f Kvin(k)tílija: Cat.

quīntus 3, starejše quīnctus (Pl.), num. ordinale (quīnque) peti: L. idr., quinto quoque anno Ci. ali quinto anno quoque Pl. vsako peto leto, vsakih pet let, a. d. V Kal. Nov. Ci. = 28. oktobra, quinto (sc. die) Idus Apriles Col. = 9. aprila, quinta pars Ci. petina; toda: quinta pars nectaris H. petkrat večja sladkost, cvet, quintis castris C. po petdnevnih pohodih, ex eodem semine redire cum quinto (sc. grano) Varr. petnajsterno, quinto decimo die Ci. 14 dni potem (pozneje), po 14 dneh; acc. adv. quīntum petič, petikrat, v peto (po času): Vell. idr., consules Q. Fabius quintum, Q. Fulvius Flaccus quartum L.; abl. adv. quīntō, sprva krajevno = na petem mestu: Varr. ap. Gell.; od tod petič (po vrsti), v peto: lectisternium quinto post urbem conditam habitum est L.; pri poznejših piscih (npr. pri Eutr.) tudi = petič (po času), petikrat. — Kot nom. propr. (rim. ime)

1. Quīntus -ī, m (nav. okrajšano Q.) Kvínt: Ci., L. idr.

2. Quīnta -ae, f Kvínta: Ci., L. idr.

Raetī (napačno Rhaetī) -ōrum, m Rétijci, skupno ime keltskih hribovskih plemen med Donavo, Renom, Lehom severno od Pada, ki so (nav. skupaj z Vindeliki) pogosto plenili po sosedni Italiji; l. 15 sta jih podjarmila Druz in Tiberij: L., T., H.; sg. kolekt.: accola Raetus Amm. Njihova dežela se je imenovala Raetia -ae, f Rétija; v 2. stoletju po Kr. je bila skupaj z Vindelicijo združena v eno provinco: T.; pl. Raetiae: Amm., Vop. — Od tod adj.

1. (nav.) Raeticus (Rhaeticus) 3 rétijski: vinum Plin., bellum Suet., arma O., Alpes T.

2. (redko) Raetus (Rhaetus) 3 rétijski: Alpes H.

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rāpum -ī, n (prim. gr. ἡ ῥάπυς, ῥάφυς repa, ῥαφανίς redkev, ῥάφανος, ῥαφάνη redkev, at. = zelje, kapus, ohrovt, stvnem. ruoba, rāba = nem. Rübe, sl. repa, hr. rȅpa) bot.

1. repa (Brassica rapa Linn.) Varr., Col., Plin. idr., raporum semen L. repno seme.

2. korenski gomolj: arboris Sen. ph. — Redkejša soobl. rāpa -ae, f: Col., Aur.

ratāria -ae, f (ratis) plitv(ic)a, splav: Gell., hinc naviculae cum remis ratariae dicuntur Varr. — Soobl. ratiāria -ae, f: Serv.

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

Remōria -ae, f, gl. Remūria -ae.

rescissōrius 3 (rescindere) k ovržbi (odpravi, razveljavitvi) sodeč, ovržen, odpraven, razveljavitven: rescissoria actio in subst. rescissōria -ae, f ovrž(be)na (razveljavna, razveljavitvena, odpravna) tožba: Icti.

reverentia -ae, f (reverērī)

1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.

revocātōrius 3 (revocātor) nazaj kličoč; subst. revocātōria -ae, f (sc. epistula) odpoklicno pisno: Cod. Iust.

rhētoricus 3 (tuj. ῥητορικός)

1. retorski, retorjev, govorniški, govornikov: mos Ci., ars Ci. ali samo rhētorica -ae, f in rhētoricē -es, f (gr. ῥητορική) govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., Q.; adv. rhētoricē (po) govorniško, z govorniškim okrasjem, gostobesedno, zgovorno, besedovito, retórično: mortem alicuius rhetorice et tragice ornare Ci., rh. invehi Ci.

2. govorniški, govorstven, retóričen: doctores Ci. učitelji govorništva, retorji, libri Ci. učbeniki govorništva, artifex rhetoricus Gell., magistri rhetorici et grammatici Amm.; subst.
a) rhētoricus -ī, m (sc. liber) učbenik govorništva, učbenik retórike: Q.; pl. rhētoricī -ōrum, m učbeniki govorništva, učbeniki retórike: Q.
b) rhētorica -ōrum, n govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., alii rhetorica tongent Enn.

rheuma -atis, n (gr. ῥεῦμα)

1. tok: Ambr., aestu quodam, quod rheuma vocant Veg.

2. tok v telesu, nahod, katár, skrnína, protín, kostni revmatizem, údnica, révma, starejše kosteníca: Hier., Cael.; heterocl. soobl. rheuma -ae, f: Isid.

Rhīnocolūra -ae, f (Ῥινοκόλουρα) Rinokolúra, znamenito mesto na obali Sredozemskega morja ob egiptovsko-sirski meji: L., Sen. ph. Pisano tudi Rhīnocorūra -ae, f (Ῥινοκόρουρα) Rinokorúra: Hier.