Franja

enharmonius 3 = enarmonius.

enneachordus 3 (gr. ἐννεάχορδος) deveterostrun: Boet.

Ennius 3 Enij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je

1. Q. Ennius Kvint Enij, roj. v kalabrijskih Rudijah (Rudiae) l. 239, umrl l. 169, ustanovitelj rimskega umetnega, poseb. epskega pesništva, v katero je nam. saturnija uvedel heksameter. Spesnil je 18 knjig obsegajoči ep Letopisi (Annales), t.j. rimsko zgodovino od ustanovitve mesta do svoje dobe. Pisal je tudi tragedije, komedije, satire in pesmi filozofske vsebine. Ohranjeni so le odlomki njegovega pesništva: Ter., Ci., H., O., Q. idr. Od tod adj. Enniānus 3 Enijev: Sen. ph., Q., Gell.; subst. Enniāna -ōrum, n Enijevi izrazi: Gell.

2. L. Enn. Lucij Enij, neki rimski vitez: T.

3. Ennia Enija, Makronova žena: T.

ēnōdō -āre -āvī -ātum

1. razvozla(va)ti: vitem Ca., virgas falce Col.; occ. odvozla(va)ti: arcum Ap. = tetivo sneti z loka.

2. pren. razmota(va)ti = razvi(ja)ti, pojasniti (pojasnjevati), razložiti (razlagati): Acc. fr., Enn. fr., in enotandis nominibus Ci. v izvajanju imen, v besedoslovju, enodare voluntatem contrariae legis Corn., fata Ap. razode(va)ti, laqueos iuris Gell. Od tod adj. pt. pf. ēnōdātus 3 razvit, pojasnjen, jasen: praecepta Ci., enodatiores atque planiores (sententiae) Aug., enodatior intellegentia Boet., enodatissimus sermo Aug. Adv. ēnōdātē jasno, nadrobno, obširno: enodate narrare Ci.; komp. ēnōdātius: Ci., superl. ēnōdātissimē: Aug.

Entella -ae, f Entela, mesto na zahodni Siciliji: Sil. Od tod adj. Entellīnus 3 entelski, iz Entele: Ci.; subst. Entellīnī -ōrum, m Entelijci, prebivalci Entele: Ci., Plin.

enterocēlē -ēs, f (gr. ἐντεροκήλη) kila: Plin., Mart., Th. Prisc. Od tod adj. enterocēlicus 3 (ἐντεροκηλικός) kilav: Mart.; subst. enterocēlicī -ōrum, m kilavci: Plin.

Epaphrodītus -ī, m (Ἐπαφρόδιτος) Epafrodit, Neronov osvobojenec in tajnik, njegov suženj je bil filozof Epiktet: T., Suet. Adj. Epaphrodītiānus 3 Epafroditov: horti Front.

ephēbicus 3 (gr. ἐφηβικός) mladeniški: Ap.

ephēmericus 3 (gr. ἐφημερικός) po dnevih razpravljajoč: Fulg.

Ephesus -ī, f (Ἕφεσος) Efez, eno od 12 jonskih mest v Mali Aziji nasproti otoka Sama ob Kaistru. Sloveče je bilo tamkajšnje svetišče boginje Diane: Pl., Ci., N., L., Cu., T. Od tod adj. Ephesius 3 (Ἐφέσιος) iz Efeza, efeški: Diana Pl., Ci., L., Plin., mater Ci., pecunia C., subst. Ephesiī -ōrum, m Efežani, efeški preb.: Ci., Plin., T.

ephippium -ī, n (gr. ἐφίππιον) jezdna plahta, sedlo: Varr., Ci., Ap., Gell., ephippiis uti C.; preg.: optat ephippia bos H. vprežna žival si želi sedla, t.j. ni zadovoljna s svojo usodo. Od tod adj. ephippiātus 3 osedlan: equites C. jezdeci na osedlanih konjih.

Ephyrē -ēs, f (Ἐφύρη) Efira,

1. morska Nimfa: V., Hyg.

2. staro ime mesta Korinta: O., Stat. Od tod

1. adj.
a) Ephyraeus 3 (Ἐφυραῖος) efirski = korintski, iz Korinta, pri Korintu: Creusa O., isthmos Ap.; tudi = sirakuški, ker so Sirakuze korintska naselbina: alumni, moenia Sil.
b) Ephyrēïus 3 (Ἐφυρήϊος) efirski, korintski: aera V. posode iz korintske medi.
c) Ephyrēus 3 efirski, korintski: moenia Lucan.
č) Ephyrēïas -adis, acc. pl. -adas, f efirska, korintska: Cl.

2. ethnicon Ephyrēiadēs -ae, m Efirec, Korinčan: Stat.

Epicharmus -ī, m (Ἐπίχαρμος) Epiharmos,

1. filozof in komediograf ok. l. 540 do 450; rojen na otoku Kosu, naposled živel v Sirakuzah, zato imenovan Siculus; glavni zastopnik predatiške, dorsko— sicilske komedije in Pitagorov učenec: Ci., H., Col. Od tod adj. Epicharmīus 3 (Ἐπιχάρμειος) Epiharmov: Gell.

2. naslov Enijeve pesnitve: Ci.

Epicūrus -ī, m (Ἐπίκουρος) Epikur, sloveči grški filozof, roj. l. 342 v Samosu na otoku Samosu, umrl l. 270, ustanovitelj filozofske (epikurejske) šole, ki je imela užitek (ἡδονή, voluptas) za najvišjo dobrino ter ni priznavala nesmrtnosti duše in vplivanja bogov na svet in človeštvo: Pr., Q., Iuv., T., hoc Epicurus in voluptate ponit, quod summum bonum esse vult Ci., Epicuri de grege porcus H. (šalj.). Od tod adj. Epicūrēus 3 (Ἐπικούρειος) Epikurov, epikurski: doloris medicamenta illa Epicurea Ci. ep., secta Suet. Subst.

1. Epicūrēī -ōrum, m epikurejci, Epikurovi učenci, pristaši: Ci.; pren. = nasladneži, pohotniki: Sen. ph.

2. Epicūrēa -ae, f (sc. secta) Epikurova ločina, šola: Porph.

epicus 3 (gr. ἐπικός iz ἔπος) epski, junaški: poëta Ci., carmen Q., Fulg.; subst. epicī -ōrum, m epiki, epski pesniki: Q.

epidēmos -on 3 (gr. ἐπίδημος) domač, pomesten: Amm.

epilēpticus 3 (gr. ἐπιληπτικός) božjasten, epileptičen: passio epileptica Cael. božjast.

Ēpīrus (Ēpīros) -ī, f (Ἤπειρος = suha zemlja, kopno) Epir, dežela v severozahodni Grčiji: Varr., Ci. ep., L., O., Fl. idr.; slovela je po konjereji: mittit … Eliadum palmas Epiros equarum V. Od tod adj. Ēpīrēnsis -e, epirski: Alexander L. Ethnicon Ēpīrōtēs -ae, m (Ἠπειρώτης) Epirec, epirski preb.: N., L., Plin. idr.; kot adj. = epirski: Epirotae equi P. Veg.; od tod adj. Ēpīrōticus 3 (Ἠπειρωτικός) epirski: Varr., Ci. ep., N., Col., Sen. tr.

epistola (epistula) -ae, f (gr. ἐπιστολή)

1. pošiljka: venio nunc ad litteras tuas, quas pluribus epistulis accepi Ci.

2. occ. dopis, pismo, list, poslanica: epistula C. Verris ad Neronem Ci., legi epistulam Antonii, quam ad VII virum miserat Ci., epistulam dare Ci. pismo poslati, epistulam conscribere, intercipere, perlegere, recitare, ad aliquem deferre, mittere C., XVI volumina epistularum N., verbosiores epistulae N. obširnejše pismo, per epistulas imperare pecunias N. pismeno, ad te quod epistula nulla rediret H., epistolae notare nomen Fl. podpisati se. Poklas. po zgledu lat. litterae tudi epistulae o enem pismu: Plin. iun., Iust., in eundem modum Mucianus composuit epistulas T. Od tod adj. epistolāris -e, k pismu spadajoč, pisemski: chartae Mart., Ulp. (Dig.), pisemski papir, colloquium Aug., angustia Hier.; subst. epistolāris -is, f poslanka, pismonoska: (aquila) ep. tua M. (o Jupitrovem orlu), v sl. pismonoša, sel; v pl. epistolārēs -ium, m državni tajniki: Cod. I.

2. epistolicus 3 (gr. ἐπιστολικός) pismen, pisemski: quaestiones ep. Gell. neki Katonov in Varonov spis.

epitritus 3 (gr. ἐπίτριτος) za štiri tretjine, štiri tretjine vsebujoč: Gell., Macr.