Franja

Pleurōn -ōnis, f (Πλευρών) Plévron, mesto v Ajtoliji: O., Plin., Stat., Sil. — Od tod adj. Pleurōnius 3 plévronski, iz Plévrona: Acmon O.; subst. Pleurōnia -ae, f Plevrónija = plévronsko obmestje, plévronsko okrožje, področje Plévrona: Aus.

pluvius 3 (pluere) dežeč, deževen, dežujoč, deževajoč: Ca., Col. idr., aqua Ci., S. dežévnica, dežníca (naspr. iugis aqua), aquae Ci.; pesn.: rores H. dež(ev)nica, dež, ventus H., Hyades V., caelum Varr., Ap., arcus H. mavrica, aurum O. zlati dež, Iuppiter Tib. ki daje (pošilja) dež (= gr. Ζεὺς ὑέτιος); subst.

1. pluvia -ae, f
a) dežévnica, dežníca: Plin.
b) dež(evje), naliv: Col., ingens V., pluviae tenues V., pluviā imbri lutus erat multus Quadr. fr., nihil sensere obstrepente pluviā L., pluvia potest facere torrentem Sen. ph., Auster graves pluvias concitat O., pluvias metuo Ci., pluviae flores dispergere ritu Cl.

2. pluvium -iī, n = impluvium: Ter.

Poeās -antis, m (Ποίας) Pojánt, Filoktetov oče: Hyg., Poeante satus O. Pojantov sin = Filoktet. —Od tod patron. Poeantiadēs -ae, m (Ποιαντιάδης) Pojantiád = Pojantov sin: O.; adj. Poeantius 3 (Ποιάντιος) Pojántov: heros, proles, tudi samo Poeantius O. = Filoktet.

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

poēticus 3, adv. -ē (izpos. ποιητικός) pesniški, poetski: Plin. iun., H. idr., ars Ca., Q., verbum Varr., Ci., poeticae verborum origines Varr., facultas Ci., fabulae L., dii Ci. bogovi, ki si jih izmišljujejo pesniki, bogovi, ki so plod pesniške domišljije, oratio (naspr. oratio soluta) Varr. vezana beseda, poeticis numeris Col., licentia Q., Lact., iocus Val. Max., color Lact., laurus Symm., sententia Aug., Musae Boet.; adv.: ut poëtice loquar Ci., descriptiones locorum non historice tantum sed prope poetice prosequi (obravnavati, opis(ov)ati, obdel(ov)ati) Plin. iun., cur enim non ego quoque poetice vel oratorie cum poeta (sc. loquar) Plin. iun., quod sit a simplici atque in promptu posito modo poetice vel oratorie mutatum Q., saepius poetice quam humane locutus est Petr., poeta maximus in hoc solo non poetice sed aniliter desipuit Lact., sapientia poetice figurata Lact.; subst.

1. poēticē -ēs, f (tuj., sc. τέχνη): Varr., poëticen attigit N., numquam a poetice alienus fui Plin. iun. ali poētica -ae, f (izpos., sc. ars) pesniška umetnost, pesništvo, poezija: Tert., o praeclaram emendatricem vitae poeticam! Ci., poeticae versus inventus est terminatione aurium Ci., poëticam serius accepimus Ci., ad poeticam pronus carmina … libenter composuit Suet., priscae poeticae divinus auctor Ap.

2. poēticum -ī, n nekaj pesniškega, nekaj lastnega pesništvu, pesniškost: atqui Cicero optime vidit ac testatur frequenter, se quod numerosum sit quaerere, ut magis non ἄρρυϑμον, quod esset inscitum atque agreste, quam ἔνρυϑμον, quod poeticum est, esse compositionem velit Q.; pl. poētica -ōrum, n pesniški izrazi, pesniški umotvori, pesniška dela, pesmotvori, verzi, pesništvo, poezija: Q., Sen. ph. idr.

pollentia -ae, f (pollēns) moč, velmožnost: tuaque ut potior pollentia sit Pl., vindicate, ne impiorum potior sit pollentia quam innocentum Plin.; pooseb. Pollentia -ae, f Poléntija, Poléncija, Moč, boginja moči: ludis Romanis eo anno, quo[s] P. Cornelius Cethegus A. Postumius Albinus faciebant, malus in circo instabilis in signum Pollentiae procidit atque id deiecit L.

Pomptīnus¹ 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.

1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.

2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L.

porcīnus 3 (porcus)

I. svinjski: petimen Naev., offa Pl., vox Sen. ph., porcinum nomen adorare Petr. fr., caro Lamp., Cael., crura Cael., cerebrum Cael., cauda Fulg. Od tod subst.

1. porcīna -ae, f (sc. caro) svin(j)ina, svinjsko meso, svin(j)étina, prasétina: Pl., Valerianus ap. Vop., Aug., Cael.

2. porcīnum -ī, n svinjska noga, drog za privzdigovanje in premikanje težkih bremen: aut de Ulixe fabulam, quemadmodum illi Cyclops pollicem † poricino † (po nekateri izdajah porcino) extorsit? Petr. —

II. pren. kot voj. t.t. „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: quam rem milites nominant caput porcinum Veg.,

portātōrius 3 (portāre) namenjen prenašanju, prenašajoč: sella Cael. nosilnica, stol za nošenje. — Od tod subst. portātōria -ae, f nosilnica, stol za nošenje: Cael.

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postīcus 3 (post, prim. naspr. antīcus) zadaj se nahajajoč, odzadnji, zadnji: ostium Pl., partes aedium L., aedes Bastiae uxoris L. epit.; subst.
a) postīca -ae, f (sc. ianua) (od)zadnja vrata: Ap., Icti. idr.
b) postīcum -ī, n

1. (sc. ostium) (od)zadnja vrata: H., Pl., aedium L., tu quotus esse velis rescribe et rebus omissis atria servantem postico falle clientem H.

2. zadnji del (ozadek) poslopja:
a) (pri hiši) zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: duo postica, quae loco mercede Tit. fr., si quisquam hodie praeterhac posticum nostrum pepulerit, patibulo hoc ei caput diffringam Tit. fr., pistrinum adpositum, posticum, sella, culina Luc. fr.
b) (pri svetišču) zadnja stran, zadnje stebrišče, „zadnjak“ (naspr. pronaos): dipteros autem octastylos et pronao et postico, sed circa aedem duplices habet ordines columnarum Vitr.

3. zadnjica, rit(ka), guza: Arn., retrimenta cibi qua exirent per posticum, canalem feci Varr. fr.

Pōtīna -ae, f (pōtāre) Potína, boginja, ki bdi nad pitjem otrok: Varr., Aug. — Soobl.

1. Pōtica -ae, f Pótika: Don.

2. Potua -ae, f Pótua: Arn.

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

prae-nūntius 3 (prae in nūntius) (vna)prej naznanjajoč, (vna)prej oznanjujoč, ((vna)prej) napovedujoč, ((vna)prej) znamenje (znamenja) dajajoč: verba, sibila O., ignes Plin. signalni (opozorilni) ognji, tonitrua venturi praenuntia imbris Sen. ph., praenuntius clamor Plin. iun., comitialis morbi praenuntia strangulatio Ap., cornua Aus. Subst.

1. praenūntius -iī, m napovedovalec, znanilec, predhodnik, predvestnik, (pred)glasnik: it Ver et Venus et Veneris praenuntius ante (sc. Zephyrus) Lucr., ales praenuntius lucis (= petelin) O., nitidi Solis praenuntius … admisso Lucifer albus O., cladis praenuntius … explorator eques Sil., flammae flammarumque praenuntius odor sulpuris Plin. iun.

2. praenūntia -ae, f napovedovalka, znanilka, predhodnica, predvestnica, (pred)glasnica: magnarum calamitatum praenuntiae (sc. stellae caelestes) Ci. znanilke = predznamenje, inquisitio candidati praenuntia repulsae Ci., clari praenuntia Solis (sc. Aurora) Ci. poet., Fama volans, tanti praenuntia luctus V., hasta … belli praenuntia O., an veris praenuntia venit hirundo O., destinat imperio clarum praenuntia veri fama Numam O., duo praenuntii somnii Val. Max., praenuntiam imminentis caedis contumeliam T., Africam … futurorum praenuntiam Plin. iun., superos praenuntia convocat Iris Cl., futurae maiestatis ipsa infantis educatio quasi praenuntia fuit Iust.

3. praenūntium -iī, n (pred)znak, (pred)znamenje: ingentium malorum Plin., futuri eventūs Plin., irae, amoris omniumque istarum procellarum animos vexantium sunt quaedam praenuntia Sen. ph.

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

praesaepe -is, n ali praesaepēs ali praesaepis -is, f, tudi praesaepium -iī, n in praesaepia -ae, f (praesaepīre) ograja, ograda

1. (nav.) sg. jasli: ad praesaepium Pl., ad praesaepe O., Ph., bonas praesaepēs Ca., praesaepium (acc.) Ap., Eccl., praesaepio (dat.) Ap., (abl.) Plin., Ap., in praesaepiis Varr.; metaf.: praesaepia (na nebu) Plin. = phatnae; scurra vagus, non qui certum praesaepe (zaničlj. = stalen obed) teneret H.

2. pl.
a) hlev, obor, borjač, borjak, štala: praesaepīs hibernae Ca., stabant equi in praesaepibus altis V., olida ad praesaepia Iuv., alta praesaepia (sg.) Col., Prud.
b) metaf. hiša, koliba, baraka, koča, kočura, stanovanje, bivališče, gostilna, krčma: intra praesepīs meas Pl. = v moji hiši; verum audis in praesaepibus Ci. v vlačugarskih hišah, v bordelih, v beznicah, apes fucos a praesaepibus arcent V. od medenih piskrcev (= košev, panjev, uljev).

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

Priamus -ī, m (Πρίαμος)

1. Príam, Laomedontov sin, trojanski kralj: Enn. ap. Ci., O., V. idr. Od tod adj. Priamēïus 3 (Πριαμήϊος) Príamov, príamski, priaméjski: virgo V., hospes O., coniux (= Hecuba) O.; patron.
a) Priamēis -idis, f (Πριαμηΐς) Priaméida = Príamova hči = Kasandra: O.;
b) Prīamidēs -ae, m (Πριαμίδης) Priamíd = Príamov sin: V., O.; pl. Priamidae O. Priamidi = Priamovi sinovi, meton. = Trojánci: Sil.

2. Príam, vnuk prejšnjega, Politov sin: V.

prīmi-genius 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: P. F., semina Varr., verba Varr. ali pronomina Isid. prvotni (osnovni, korenski) glagoli (zaimki) (naspr. deductiva), Phryges Ap. prvotni rod Frigijcev; subst.

1. prīmigenia -ae, f prv(otn)a stvaritev, prv(otn)o stvarjenje: rerum Amm.

2. klas. le kot nom. propr. Prīmigenia -ae, f Primigénija, vzdevek boginje Fortune (ki spremlja svoje ljubljence od njihovega rojstva naprej) = rojstna sreča: Ci., L.