Franja

palasea in plasea -ae, f goveja repína: Arn.

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

Palātium -iī, n

1. Palácij, palácijski grič = palatínski grič, Palatín v Rimu: Ci., L., O., V., Plin.; pesn. pl.: herbosa Palatia Tib.

2. palača (ker je bil na Palaciju (Palatinu) cesarski dvor): Iuv., Mart., Lucan., Sil. idr., Caesaris palatia O., palatia caeli O. palača bogov, poseb. cesarska palača: palatii decurio Amm., palatii annonae Amm., in palatio peius cenare quam domi Lact.

Palātua -ae, f Palátua, boginja varuhinja Palatina (Palacija): Varr. — Od tod

1. adj. Palātuālis -e Palátuin: flamen Enn. ap. Varr., Palatualis flamen constitutus est, quod in tutela eius deae Palatium est Fest.

2. subst. Palātuar -aris, n palátuar = daritev na Palatinu: septimontio, ut ait Antistius Labeo, hisce montibus feriae: Palatio, cui sacrificium quod fit, Palatuar dicitur Fest.

palātum -ī, n

1. nebo, odprta usta:
a) kot orodje govora, prehranjevanja: Luc., Cat., Plin., Lucan., Gell., idr., artivit linguam in palatum Nov. fr., palato extremo atque intimo terminatur Ci., balba feris annoso verba palato H., totum … os et palatum sale defricato Col., haec ulcera … palatum totumque os occupant Cels., neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., oleas albas … novas … propter amaritudinem respuit palatum Varr., dum (sc. Epicurus) palato quid sit optimum iudicat Ci., qui sentimus sucum, lingua atque palatum Lucr., hoc (sc. pavone) potius quam gallina tergere palatum H., sicco torquet sitis ora palato Pr., nec tamen ignavo stupuerunt verba palato O., nec sine lingua nec sine palato loqui Ci., obserare palatum Cat. usta zapreti = molčati, palata docta et erudita Col., nigra subest udo tantum cui lingua palato, reice V., dare membra boum palato O. jesti, voluptatem palato percipere Ci.
b) kot okušalo in sredstvo presoje: Mart., Q., Iuv. idr., neque ostrea illa magna Baiana quivit palatum suscitare Varr., hoc est non modo cor non habere, sed ne palatum quidem Ci., palatum subtile H., piscibus … quae natura … foret … ante meum nulli patuit quaesita palatum H., non … exacuet torpens sapor ille palatum O., obsonatores, quibus dominici palati notitia subtilis est Sen. ph., erudita palata fastidire docuit fluvialem lupum Col., Divi Augusti iudiciorum ac palati peritissimum e libertis Plin.

2. meton. obok, svod: caeli palatum, ut ait Ennius Ci.

Opomba: Starejša soobl. palātus -ī, m: Ci.

palea -ae, f (iz *p_elei̯-a; prim. skr. palā́vas pleva, strok, sl. pleva, hr. pljȅva)

1. pléva: Varr., Ci., Col. idr.; nav. pl.: ad zephyrum paleae iactantur inanes V., palearum navis Ci. plevna ladja, ladja, naložena s plevami, ubi paleis vestita sunt frumenta Col.; sg. kolekt.: V., paleā porrectus in horna H., nequiquam pinguis paleā teret area culmos V., stramento paleam quaerere Plin.

2. metaf.
a) rudne pene, žlindra: palea aeris Plin.
b) petelinji podbradek, petelinji brádelj: Varr., Col.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.

palinōdia -ae, f (gr. παλινωδία)

1. ponovljen spev, ponovljena pesem: palinodiam in exitium concinere nostrum Amm. stare pesmi zapeti v našo pogibel.

2. metaf. preklic: palinodiam canere (= gr. παλινωδεῖν) Macr. preklic(ev)ati.

paliūrus -ī, m: V., Col. in f: Plin. (izpos. gr. παλίουρος) bot. trnov grm, ki so ga uporabljali za živo mejo, bôdčec (bódčec), Kristusov trn, derák, draka (Rhamnus paliurus Linn., Paliurus spina-christi).

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

palliastrum -ī, n (pallium) slab plašč: ni Zeno procinctu palliastri circumstantis coronae obtutu[m] magistri in secreto defendisset Ap., humi sedebat scis[s]ili palliastro semiamictus (sc. Socrates) Ap.

pallidus 3 (pallēre)

1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.

2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.

3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.

4. metaf.
a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan.

pallium -iī, n (palla)

1. grški plašč, pálij, podoben naši ogrinjači (pledu, pletu): Pl., O., Q., Gell., Ap., cum pallio inambulare in gymnasio L., consularis homo soccos habuit et pallium Ci., cum tunicā pulla sedere solebat et pallio Ci., cum pallio purpureo versabatur in conviviis Ci.; preg.: tunica propior pallio Pl. srajca mi je bližje kot suknja; metaf. vrhnje oblačilo, toga: Mart.

2. sploh vsako ogrinjalo, pokrivalo, zavesa, poseb. odeja, žimnica: Iuv., Pr., Ap., Vulg., Prud., lectus vetere pallio strato instructus Suet., gravius iusto pallio pondus habent O., diducere lecticulae pallia Eutr. zavese, pallia Petr. krpe.

palmensis (Palmensis) -e (palma) palmov, palmin: ex reliquis autem a supero mari Praetutia atque Ancone nascentia (sc. vina), et quae a palma una forte enata palmensia appellavere Plin.; nav. v zvezi Palmensis ager pálmski okraj, okraj na Picenskem: ager Praetutianus Palmensisque Plin., Siculi et Liburni plurima eius tractus tenuere, in primis Palmensem, Praetutianum Hadrianumque agrum Plin.

palmes -itis, m (palma)

1. mladika, mlada vejica: Plin. idr., palmes crudus arboris Lucan., palmites arborum Cu., opaco palmite bacae Cl.

2. occ. rozga, trta, trs, viníka, vínika: Col., Plin., Fest., turgent in palmite gemmae V.

3. meton. (vinska) trta, kolekt. trsje, vinograd: Mart., Stat.

palmi-fer -fera -ferum (palma II. in ferre) palmonosen, palmoroden, datljeroden, bogat s palmami (z datlji): Arabes (= Arabija) O., Thebae Pr.

palmi-ger -gera -gerum (palma II. 2. b. in gerere) palmove vejice noseč: Nemean sedentem supra leonem, palmigeram ipsam Plin.

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.