Franja

sēstertiārius 3 (sēstertius) pridobljiv za en sestercij, komaj vreden (en) sestercij, sestercijski, sesterciáren: homo, gladiatores PETR.

siccārius 3 (siccus) pripraven za sušenje: canistra (podstavki čaš) SERV.

sīderātīcius 3 (sīderātiō) sončaričen = zaradi sončarice obolel za možganskim vnetjem, ohromljen (paraliziran, omrtvičen, otrpel, odrevenel, obolel, prizadet) zaradi sončarice: iumenta Veg.

sīderor -ārī -ātus sum (sīdus) = sidere afflari bolehati za vnetjem možganov zaradi sončarice, bolehati za vrtoglavostjo, bolehati za sončarico, zaradi sončarice imeti vnetje možganov, biti vrtoglav (= gr. ἀστροβολεῖσϑαι): fluviatilium silurus Caniculae exortu sideratur Plin., siderati Plin., sideratum iumentum P. Veg.

singulus 3 (iz indoev. kor. *sem- (prim. semel, sim-plex) ter sufiksov -go- in -lo-s) sg. predklas. in poznolat., klas. le pl. singulī -ae -a

1. num. distributivum po en, po eden, (vsak) posamezen, posamičen, vsak, vsakteri, vsak posebej, vsakemu enega (eno) itd.: nummo singulo multabatur Gell.; v pl.: Pl., Ca., Varr. idr., describebat censores binos in singulas civitates Ci., in singulis rebus eiusmodi materies est, ut dies singulos possim consumere Ci. za vsako (po) en dan, legiones singulas posuit Brundisii, Tarenti … Ci. eno legijo v Brundizij(u), eno v Tarent(u) … , quod efficitur singulis diebus et noctibus Ci., quos (sc. pedites) ex omni copia singuli (sc. equites) singulos (sc. pedites) … delegerant C. ki si jih je (bil) … vsak konjenik izbral (po) enega, centurionibus singulae naves erant attributae C. vsakemu centurionu ena ladja, in viduitate relictae filiae singulos filios parvos habentes L. vsaka enega, singulis in singulas decurias creatis L., in dies singulos Ci. od dne do dne, vsak dan, in annos singulos Ci., C. (za) vsako leto, in mensīs singulos N. (za) vsak mesec.

2. z oslabelim distributivnim pomenom
a) posamezen, poedin, posamičen, edin, en sam, eden (drug) za drugim (naspr. bini, ambo, duo, universi): singulum vestigium Pl., semel unum singulum est Varr. enkrat ena je ena, singulo semper numero dicenda sunt Gell. v ednini; (po M. so edninske zveze kot npr. singulus vir, singula mulier, singulum scrinium nenavadne); v pl.: ut conquisitores singuli in subselia eant per totam caveam Pl., obtemperare debet populus rationi, nos singuli populo Varr., honestius eum (sc. agrum) vos universi quam singuli possideretis Ci., senatoribus singulis plausus est datus Ci. vsakokrat, ko je kateri prišel, refert, qui audiant, frequentes an pauci an singuli Ci., singuli carri C. eden (drug) za drugim, singulas turmas circumire S., universis nequamquam par, adversus singulos ferox L., oculi vel ambo vel singuli Cels., quadrageni singuli Col. enainštirideset, omnibus perire, quod singulae amitterent Sen. ph.,
b) sam = brez družbe: numquam sumus singuli Sen. ph., meliores erimus singuli Sen. ph.

sīphō (sīpō, sīfō) -ōnis, m (tuj. σίφων) cev; od tod

1. (dvojna) natéga (gr. διαβήτης): naturali enim spiritu omne alimentum virentis quasi quaedam anima per medullam trunci veluti sifone, quem diabeten vocant mechanici, trahitur in summum Col., optimum est per aditum vestibuli siponibus dulcia liquamina immittere Col., quo spiritu acta (sc. aqua) et terrae pondere expressa siphonum modo emicat Plin., ergo sugere orsas forficibus praecidunt, ac velut siphonibus defluit sanguis Plin., solemus duabus manibus inter se iunctis aquam concipere et compressa utrimque palma in modum siponis exprimere Sen. ph., noctibus hic ponunt lecticas, micturiunt hic effigiemque deae longis siphonibus implent Iuv.

2. cevka za pitje, nekakšna slamica: et post cibum, magnam potionem, sed, ut supra dixi, per siphonem Cels.

3. brizga, brizgalna, brizgalnica: Ulp. (Dig.)., quis enim ferat hominem de siphonibus dicentem „caelo repluunt“ Sen. rh., et alioqui nullus usquam in publico sipo, nulla hama, nullum denique instrumentum ad incendia compescenda Plin. iun.

sītarchia (ali sītarcia) -ae, f (tuj. σιταρκία)

1. (po)potni živež, živež za na pot, proviant: Ap. (z obl. sitarchia), Hier. (z obl. sitarcia).

2. meton. vreča, bisaga, torba ali zaboj za (po)potni živež; z obl. sitarcia: Vulg., Aug., Isid.

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

situla -ae, f (prim. sīnum)

1. vedro, vedrica, vedrce za zajemanje vode, situla: Plin., Char., Serv., si situlam [iam] cepero, numquam edepol tu mihi divini [quicquam] creduis post hunc diem Pl., Paul. (Dig.). — Soobl. situlus -ī, m: Paul., P. F. idr., aquarius Ca., ut ait Lucilius, cui nihildum situlus et sacculus abstulerit Ci., habens situlos pendentes aereos congiales Vitr., ita versatio rotae catenam in axem involvendo efferet situlos in summum Vitr.

2.
a) žrebovnica = žara (vrč) za glasovanje: adsunt quae imperavisti omnia: uxor, sortes, situla atque egomet Pl.
b) vrč(ek) za vino: situlas duas mero duxit Vop.

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sodālitās -ātis, f (sodālis)

1. zadruga, (z)družba, tovarištvo, tovarišija, (prisrčno) prijateljstvo (konkr. in abstr.): ego de sodalitate solus sum orator datus Pl., cognatio, sodalitas, collegium Ci., officia sodalitatis familiaritatisque flagitet Ci., homo summa sodalitate Ci. ki ima zelo veliko dobrih prijateljev, odium adversus Vestinum intima sodalitate coeperat T., aliquem a sodalitatibus convictuque hominum abducere Gell.; occ. obedna družba, obedna (zamizna) tovarišija, družba za mizo, (stalno) omizje, krožek: sodalitates … me quaestore constitutae sunt Ci.

2. svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: fera quaedam sodalitas … germanorum Lupercorum Ci.

3. (v negativnem pomenu) prepovedana skrivna zveza (zlasti za kupovanje glasov, snovanje zarote ipd.), skrivno društvo, skrivna (tajna) združba, politični klub: per hanc consensionem, quae magis honeste quam vere sodalitas nominaretur Ci., ut sodalitates decuriatique discederent Ci. ep.

solidāmen -inis, n (solidāre) = solidāmentum sredstvo za utrjevanje (pritrjevanje), utrdilo, utrjevalo, pritrdilo, pritrjevalo, utrjevanje, utrditev, pritrjevanje, pričvrstitev: Ven.

solidāmentum -ī, n (solidāre) sredstvo za utrjevanje (pritrjevanje), utrdilo, utrjevalo, pritrdilo, pritrjevalo, utrjevanje, utrditev, pritrjevanje, pričvrstitev: caeli It., pietatis, auctoritatis Aug., corporis Lact.

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.

sortior -īrī -ītus sum (sors2)

I. intr. žrebati, srečkati: Pl., Suet., Vell., Lact. idr., cum praetores designati sortirentur Ci., (sc. consules) comparare inter se aut sortiri iussi L., dum legiones de ordine agminis sortiuntur T., praetor certā lege sortiuntur Q. določa sodnike po žrebu (z žrebom). Subst. Sortientēs -ium, m (Κληρούμενοι) Žrebajoči, naslov Dífilove (grške) komedije: Clerumenoe vocatur haec comoedia Graece, Latine Sortientes Pl. —

II. trans.

1. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) določiti (določati, določevati), (raz)deliti (razdeljevati) (si) kaj, žrebati, srečkati za kaj: Suet. idr., iudices Ci., dicas (gl. to besedo), provinciam Plin. iun., sese sortiturum esse cum collega provinciam Ci. ep., consules Asiam et Syriam sortiuntur Ci., consules inter se provincias compararent sortirenturve L., huc delecta virûm sortiti corpora (= delectos s. viros) includunt V.; z odvisnim vprašanjem: quasi sortiri, quid loquare Ci., num sortiuntur inter se, quae declinet, quae non? Ci., consules sortiti, uter dedicaret L.; occ. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) dobi(va)ti, doseči (dosegati, dosezati), izžrebati kaj, prižrebati si, prisrečkati si kaj, po žrebu (z žrebom) pripasti komu kaj, peregrinam (sc. provinciam) est sortitus L., nec regna vini sortiere talis H., Necessitas sortitur insignes et imos H. izžreba = dobi z žrebom v svojo pest.

2. metaf. (po usodi, naključju) dobi(va)ti, doseči (dosegati), preje(ma)ti, najti, pripasti (pripadati) komu kaj: mediterranea Asiae L., casu quod te sortitus amicum H., si Maeonium vatem (Homerja za pesnika) sortita esses O., sortire post te alium atque alium dominum Plin. iun., Atheniensem dominum (za gospodarja) Sen. rh., vitae finem Cu., exitum facilem Suet., fata tam tristia Sen. tr., patrem metuentem sabbata Iuv., maritum Ap., filium Dig., ferae bestiae praecipitia ingenia sortitae Cu. ki imajo hudo strastno čud (naravo), obdarjene z izjemno strastno čudjo (naravo), ki imajo zelo divji značaj, mores hominesque nostri et tempora et ingenia cultiora sortiti Cu. ki pripadajo obdobju višje duševne omike (duševne omike na višji ravni), singula locum teneant sortita (= quem sortita sunt) H., flumina sortita loco distantes ripas O. ki imajo, imajoče; occ.
a) izbrati (izbirati) (si), preskrbeti (si), priskrbeti, poskrbeti za kaj: sortitus fortunam oculis V. potem ko si je izbral (izbravši si) … najsrečnejše mesto (za smer kopja) = potem ko je določil najugodnejše mesto (za smer kopja), subolem armento sortire quotannis V., matrimonium sortiri Iust.
b) razdeliti (razdeljevati) si, deliti kaj s kom: pariter laborem sortiti V., sortiti vices V., legio, sortita periclum V., gentis Claudiae regnum in plebem sortitae L. — Od tod pt. pf. sortītus 3 (s pass. pomenom) pri žreb(anj)u vzdignjen (dvignjen), izžreban, prižreban, prisrečkan: pila Pr. izžrebana glasovalna kroglica; večinoma v adv. abl. sortītō
a) po žrebu (žrebanju), z žrebom (žrebanjem), žrebajoč, žrebaje: sacerdotem sortito capi iubet Ci., sortito coguntur dicere Ci., ceteras (sc. provincias) proconsulibus sortito permisit Suet.
b) po usodi, po naključju, naključno, slučajno, po naravi: tibi sortito id obtigit Pl., lupis et agnis quanta sortito obtigit discordia H.

spasticus 3 (tuj. σπαστικός) imajoč krče, podvržen krču (krčem), krčast, krčen, spastičen, nav. v pl. spasticī -ōrum, m oboleli (bolehajoči) za krči, krčni bolniki, spástiki: Plin.

spectāculum, sinkop. spectāclum, -ī, n (spectāre)

1. prostor za gledalce, oder za gledalce v gledališču, tribuna, prizorišče, oder (večinoma v pl.); pogosto gledalski sedeži, gledalske klopi, sedeži (klopi) za gledalce, gledališče, teater, tudi amfiteater (polkrožno gledališče) in cirkus: spectacula ibi ruunt Pl., tantus est ex omnibus spectaculis plausus excitatus Ci., resonant spectacula plausu O., loca, ubi spectacula sibi quisque facerent L., inveniunt … exstructos qua incederet, spectaculorum gradus T. amfiteatrske odre za gledalce, patrem familias … detractum spectaculis in harenam, canibus obiecit Suet., ingressus spectacula Suet.

2. meton.
a) predstava, nastop v gledališču, amfiteatru, cirku(su), (gledališka) igra: Sen. ph., Plin., Mart., Suet., Iust. idr., spectaculum apparatissimum Ci., spectacula tributim data Ci., spectaculum circi, gladiatorum ali gladiatorium L., spectaculo interesse L., nondum commisso spectaculo L., scaenae spectacula O.
b) pren. gledalci, gledalstvo, publika, občinstvo: spectacula tantum ferte, viri Sil., spectacula tanta ante acies virtutis erant Sil.

3. metaf.
a) prizor, pogled, vídelo, paša za oči, spektakel: lepidum Pl., luctuosum Ci., rerum caelestium Ci., horribile S., deforme L., deforme semirutae ac fumantis sociae urbis L., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V., bis terque mutatae dapis inemori spectaculo H., spectaclum ipsa sedens Pr. vidna vsem, ad spectaculum Euripi, ad spectaculum scorti procacis L., omnis velut ad spectaculum triumphi multitudo effusa L.; spectaculum esse alicui Ci. ali spectaculo esse alicui Ci., N. biti komu na ogled, biti komu pred očmi, biti komu paša za oči, da(ja)ti se komu na ogled = spectaculum praebere alicui Ci., L., praebent spectacula capti O., rerum humanarum spectaculum praebere S. dati videti človeško usodo, omogočiti pogled na človeško usodo, (po)nuditi pogled na človeško usodo, dajati vpogled v človeško usodo; spectacula oblatae praedae capere O. ogledati si … plen, egregium spectaculum capessere oculis L. (po)nuditi očem krasen prizor.
b) čudovito delo, čudež, svetovno čudo: in septem spectaculis nominari Vitr., numerari inter septem omnium terrarum spectacula Gell.

speculātōrius 3 (speculātor) opazovalski, opazovalen, izvidniški, ogledniški, ogleduški, za opazovanje (ogledovanje, izvidnico) namenjen (pripraven, primeren): navigium C. ali navis L. izvidniška (ogledniška) ladja, ladja opazovalka, (starejše) ladja priznanjalka, stražnica = subst. speculātōria -ae, f (sc. navis) izvidniška (ogledniška) ladja: L.; caliga Suet. ogledniški (izvidniški) škorenj (nizki škorenj, ki so ga nosili izvidniki (vojaški ogledniki)) = subst. speculātōria -ae, f ogledniški (izvidniški) škorenj: Tert.

sphaeristērium (sfaeristērium) -iī, n (tuj. σφαιριστήριον)

1. žogališče, igrišče za žogo: nec procul sphaeristerium, quod calidissimo soli inclinato iam die occurrit Plin. iun., apodyterio superpositum est sphaeristerium, quod plura genera exercitationis pluresque circulos capit Plin., quamvis ad tuendam eam (sc. valetudinem) nihil amplius quam fauces ceteraque membra sibimet ad numerum in sphaeristerio defricaret … Suet.

2. metaf. žoganje: Sid., post lectionem operam pal[a]estrae au[t] sf[a]eristerio aut cursui aut luctaminibus mollioribus dabat Lamp.