Franja

Sīdōn -ōnis, f (Σιδών -ῶνος in -όνος) Sidón, najstarejše in najimenitnejše feničansko mesto severno od Tira (Tyrus); že v Homerjevem času je slovelo po trgovini, pomorstvu in umetnostih (zdaj ṣaida): Ci. ep., Cu., V. (z acc. Sīdōna), O. in Lucr. (z abl. Sīdōne), Sil. (z abl. Sīdŏne), Lucan., Mel., Plin., Iust. Od tod adj.

1. SĪdō̆nius 3 (Σιδώνιος, pesn. Σιδόνιος) sidónski, tudi tírski (ker je Tir (Tyrus) sidonska kolonija): moenia O., urbs (= Tyrus) V., Antipater Sidonius Ci., Plin., Q., Val. Max. iz Sidona, tudi samo Sidonius Ci. Sidonec, ostrum H., O.; pesn. =
a) rdeč, škrlaten, bagren (Sidon in Tir sta slovela po svoji proizvodnji škrlata): chlamys V., amictus O., Stat., mitra, palla, vestis Pr.
b) feničánski: Dido, patres V., hospes (= Cadmus) O., rates O., nautae H., murex Tib., concha Mart., aenum Sen. tr., Sidonius raptus Stat. Feničanke Evrope, Sidonio taurus amore calet Mart. do Feničanke Evrope.
c) kartažánski, kartáginski (ker je Kartagino ustanovila Feničanka Didona): equus V., cuspis, miles, duces Sil.
d) tébski, tebánski (ker je Feničan Kadmos (Cadmus) ustanovil mesto Tebe v Bojotiji in tam sezidal tebanski grad, po njem imenovan Cadmēa): comites O., turres Stat; subst.
a) Sīdōnia -ae, f Sidónija, sidonsko obmestje: Iust.
b) Sīdōniī -ōrum, m (Σιδώνιοι) α) Sidón(ij)ci, preb. Sidona: id oppidum (sc. Leptis) ab Sidoniis conditum est S. — Soobl. Sīdonēs -um, m (Σιδόνες): Cu. β) Tírci: Cu. γ) pesn. = Feničáni: O. (Fast. 3, 107).

2. Sīdōnicus 3 (Σιδωνικός) sidónski: legum cultusque pleraque Sidonica S.

3. Sīdō̆nis -idis, f sidónska, tírska, feničánska: concha O. tirska, tellus O. = Fenicija; kot subst. Sidónka, Feničánka = Didona: O., ali njena sestra Ana: O., Sil., ali Evropa: O., Stat.

Sīgēum -ēī, n (Σίγειον) Sigêj(on), predgorje in primorsko mesto v Troadi z Ahilovim grobom (zdaj Kumkale): Ci., L., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sīgēus 3 sigêj(on)ski, sploh trójski, trojánski: freta, campi V., litora O., Mel., pulvis Stat. spopadi pred Trojo, trojanska vojna, pestis Val. Fl. pošast (ki jo je ubil Herkul (Herakles)); pesn. = rímski (ker Rimljani baje izvirajo iz Trojancev): colonus Sil.

2. Sīgēius 3 sigêj(on)ski, trójski, trojánski: tellus, litora O.

Sīgnia -ae, f Sígnija, mesto v Laciju jugovzhodno od Rima (zdaj Segni): L., Plin., Sil. Od tod adj. Sīgnīnus 3 sígnijski: vinum Cels., Mart., pira Cels., Col., Plin., Iuv., Cloatius ap. Macr., camera Pall., parietes Pall., opus Vitr., Col. ali samo Sīgnīnum -ī, n: Col., Plin., Dig. nekaka mešanica (zmešek), malta, omet iz apna in stolčenih črepinj za ometavanje; subst. Sīgnīnī -ōrum, m Sígnijci, Signín(c)i, preb. Signije: L., Plin.

Silarus -ī, m Sílar (zdaj Sele), mejna reka med Lukanijo in Kampanijo, ki se izliva v Tirensko morje: V., Plin., Sil. — Soobl.

1. Silerus -ī, m Síler: Mel.

2. Siler -erī, m Síler: Lucan., Col. poet.

Sīmoīs -ēntis, acc. -ēnta, m (Σιμόεις) Simoént (zdaj Dümrek Çayi)

1. pritok Skamandra (Scamandrus, zdaj Küçükmenderes) pri Troji: V., H., O., Mel., Plin.

2. reka v Epiru, ki jo je Helen tako poimenoval po troj(an)skem Simoentu: falsus V.

Sīnăi, m indecl. (hebr. beseda; svetopisemsko Horeb) Sínaj, Sínajska gora (zdaj Jabal Mūsa), 2285 m visoka gora na jugu Sinajskega polotoka v Arabiji (Arabia deserta), kjer se je po svetopisemskem izročilu Bog prikazal Mojzesu in mu izročil tabli postave: Vulg.

Sinōnia -ae, f Sinónija, otok v Tirenskem morju (zdaj Sanone): Mel., Plin.

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

Sīpontum -ī, n (Σιποῦς) Sipónt, znamenito pristaniško mesto v Apuliji ob vznožju gore Gargan (zdaj ostanki pri Sta. Maria si Siponto): Ci. ep., L.; v gr. obl. Sīpūs -ūntis, f: Mel., Lucan., Sil. — Od tod adj. Sīpontīnus 3 sipóntski, sipontínski: siccitas Ci., civitas Serv.

Sipylus -ī, m (Σίπυλος) Sípil, gorovje v Lidiji, odrastek Tmola (Tmolos), kjer je baje Nioba od žalosti okamenela (zdaj Manisa Daği): Ci. ep., L., O., Pr., Sen. tr., Plin. Od tod adj.

1. Sipylēus 3 sípilski, sipiléjski: genetrix (= Niobe) Stat.

2. Sipylēius 3 sípilski, sipiléjski: cautes Aus. Sipylensis -e sípilski: mater deorum Ulp.

Sirmiō -ōnis, f Sirmióna (zdaj Sirmione), polotok ali rt v južnem delu Benaškega jezera (lacus Benacus, zdaj Gardsko jezero), kjer je imel pesnik Katul podeželsko posestvo: paene insularum Sirmio insularumque ocelle quascumque in liquentibus stagnis Cat., salve o venusta Sirmio atque ero gaude Cat.

Sirmium -iī, n (Σίρμιον) Sírmij, mesto v Spodnji Panoniji na levem bregu Save, rojstni kraj cesarja Proba (zdaj razvaline pri Sremski Mitrovici): Plin., Eutr., Amm., Cod. Th. Od tod adj. Sirmiēnsis -e sírmijski: civitas, ecclesia Ambr., Pannonia Cass.; subst. Sirmiēnsēs -ium, m Sírmijci, preb. Sirmija: Plin.

Sisapō -ōnis, f Sizapóna, mesto v Betijski Hispaniji severno od Kordube, ki je slovelo po svojih rudnikih zlata in cinobra (zdaj Almadén): Ci., Plin. Od tod adj. Sisapōnēnsis -e sizapónski: regio, miniarii Plin.

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

Solūs² -ūntis, f (Σολοῦς) Solúnt (zdaj Solanto), mesto na severni obali Sicilije vzhodno od Panorma: Plin. Od tod subst. Solūntīnus -ī, m (Σολουντῖνος) Solú(t)nčan, Soluntínec = iz Solunta izvirajoč ali doma: Posides Macro Soluntinus Ci.; pl. Solūntīnī -ōrum, m Solú(t)nčani, Soluntínci, preb. Solunta: Ci.

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

Sontiātēs -um, m Sontiáti (Sonciáti), keltsko pleme v Akvitaniji južno od Garumne (zdaj mesto Sôs): C.

Sōracte -is, n Sorákte (indecl.), Sorákta, gora v Etruriji ob desnem bregu Tibere severno od Rima s slovečim Apolonovim svetiščem (zdaj Monte Soratte): Varr. (z abl. -acti), H., V., Sil., Plin. (z abl. -acte). — Soobl. Sōrax -actis, m Sorákt, Sóraks: Plin. (z acc. -actem), Porph. — Od tod adj. Sōractīnus 3 sorákt(ov)ski, soraktínski, s Sorákte (Sorákta, Sóraksa) izvirajoč, na Sorákti (Soráktu, Sóraksu) pridobivan (lomljen): caementorum copiae Vitr.

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

speciō (spiciō) -ere, spexī, (spectum) (indoev. kor. *spek̑- gledati okrog sebe, oprezati (oprezovati); prim. skr. spáśati, páśyati [on] vidi, spaṣṭáḥ viden, spáṭ, spáśaḥ oglednik, opazovalec, gr. σκέπτομαι (< *σπέκi̯ομαι], gledam (okrog sebe), opazujem, σκοπός oglednik, σκοπή, σκοπία oprezanje, oprezovanje, ogledovanje, straža, σκέψις, σκέμμα opazovanje, raziskovanje, razmišljanje, lat. -spex (v zloženkah au-spex, haru-spex), umbr. Speture = Spectōrī, speturie = spectōriae, lat. spectus, spectiō, spectō, spectāmen, spectābilis, spectābilitās, spectātiō, spectātor, speculum, speciēs, specimen itd., sl. paziti, stvnem. spehōn = nem. spähen oprezati) gledati, videti, zreti: Ca. ap. Fest. idr., avim de templo Naev., quos ubi rex epulo spexit de cotibus celsis Enn. ap. Fest., quo supercilio spicit Pl. tako zaničljivo nas gleda (ogleduje), nunc specimen specitur Pl. zdaj velja (je v teku, poteka) preizkušnja, speculum, quod in eo specimus imaginem Varr.

Opomba: Beseda je star. in se klas. uporablja le v zloženkah, npr. adspicio, conspicio idr.