Franja

re-dimiō -īre -iī -ītum (ali iz a) *red-imiō, prim. skr. yamati, yacchati držati (skupaj), brzdati, lat. īnfula ali pa b) indoev. kor. *dē-, razširjen *dĕm (ali *dəm-) vezati; prim. skr. dyáti (on) veže, dā́man- vez, gr. δέω, δίδημι vežem, διάδημα šapelj, δέσμα vez, ὑπόδημα sandala, lat. redimīculum)

1. prevezati (prevezovati), ovi(ja)ti, zavi(ja)ti, omotati (omotavati), povezati (povezovati), (o)venčati, obda(ja)ti: Stat., Suet. idr., sertis redimiti Ci., tempora vittā V., lauro tabellas O., capillos mitrā O., nemore querno sinus Plin., frontem coronā Mart.; z gr. acc.: redimitus tempora vittis V., redimitus tempora lauro Tib., caput arundine redimitus Vell.

2. pren. obda(ja)ti, opasati (opasovati): terra quasi quibusdam redimita et circumdata cingulis Ci., silvis redimita loca Cat., fastigium aedis tintinnabulis Suet., arcu redimitur hiems Cl., maiori famulam redimibit honore Iuvenc.

Opomba: Skrč. impf. redimibat: V., Aus.; fut. redimibo: Iuvenc.

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rēgula² -ae, f (rēgulus) bot. régula, popolno herba regula, čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.

rēmus -ī, m (stlat. rēsmos; prim. skr. arítraḥ goneč, poganjajoč; veslo, arítram in áritram krmilo, aritár- veslač, gr. ἐρέσσω [iz *ἐρέτi̯ω] veslati, ἐρέτης veslač, ἐρετμόν veslo, τριήρης troveslača, lat. rēmex, rēmigium, rēmigō, stvnem. ruodār = nem. Ruder krmilo, lit. iriù, irti veslati) veslo: H., Cu., Auct. b. Hisp., Lucan. idr., remos ducere O. ali impellere V. veslati, navigium remis incitare C., remos reducere ad pectora O. veslati, servos ad remum dare L., remis ventisque petivit V. z vesli in jadri; preg.: remis ventisque ali ventis remis ali velis remisque ali remis velisque z jadri in vesli = na vso moč, z vso silo, na vse pretege, na vse kriplje: velis, ut ita dicam remisque fugienda res Ci., ventis remis in patriam omni festinatione properavi Ci. ep., remis velisque impellite puppim Sil.; pesn.: alarum remis O., cum patietur hiems, remis ego corporis (rok in nog) utar O.; metaf.: quaerebam igitur, utrum panderem vela orationis an eam (sc. orationem) dialecticorum remis propellerem Ci.

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

rheumatismus -ī, m (gr. ῥευματισμός) nahod, tok, katar (čisto lat. fluctio): Plin., levis umoris fluor, quem Graeci rheumatismum vocant Cael., fluctiones alvi, quas Graeci rheumatismos vocant Plin., rheumatismi ventris Plin., alvi Plin., interaneorum Plin., intestinorum Plin., rheumatismi gutturis ali thoracis Plin.

rigeō -ēre -uī (najbrž sor. z lat. frīgus, gr. ῥῖγος) biti negiben, biti trd, biti okorel, biti otrpel, biti tog, biti odrevenel, (o)dreveneti od mraza, otrde(va)ti, sršati, sršeti, ježiti (se): Fr., L., Col., Mart. idr., rigere frigore Ci., omnia rigentia gelu L., partes terrae aut frigore rigent aut uruntur calore Ci., prata rigent H.; pesn.: Cerealia dona rigebant O. so bila trdo zlato, terga boum insuto ferro rigebant V.; metaf.: gelidoque comae terrore rigebant O. so se (na)ježili, so se naščetinili, riget horrida cervix O., sine frondibus arbos nuda riget O. strmi, štrli kvišku; tako: late riget Tmolus O., nervi rigent H. so trdi, negibljivi; pren.: feritas immota riget Mart. srepo negibno stoji; occ. biti poln česa, obilovati s čim, imeti veliko (mnogo) česa, pokati od česa: palla rigens signis auroque V., ex auro Sil., arva rigent semine … veteris venae O. zlatonosnega peska. — Od tod adj. pt. pr. rigēns -entis odrevenel, okorel, otrpel, premrl, trd, tog, z(a)mrznjen: pars terrae Tib., aqua Mart., caput Q., oculi Plin., anguis O. trd; pesn.: saxa Sen. tr. gole kvišku štrleče; pren. trd = neupogljiv: animus Sen. tr., vir tot malis rigens Sen. tr.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

rōrārius -iī, m, nav. pl. rōrāriī -ōrum, m (sc. milites) (iz *rōrāre dirjati, sor. z gr. ἐρωέω tečem, derem, hitim, ἐρωή zagon, naval, nem. rasen hiteti, divjati; rōrāriī torej = divjajoči, hiteči, naskakujoči; izpeljava besede iz lat. rōs rosa velja za ljudsko etim.) rorárij(c)i = streljávkarji, spopádniki, práskarji, praskáči, naskočniki, naskočna četa, vrsta mladih, neizkušenih, lahkooboroženih vojakov, ki so bili v bojni razporeditvi nav. razpostavljeni za triarij(c)i in so vedno prvi napadli sovražnika (s pračami) in se potem takoj zopet umaknili za triarij(c)e: Varr., L., Fest., Non.; sg.: Luc. ap. Non.

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.

Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.

rūma² -ae, f (prim. skr. rōmanthaḥ prežvèk, prežvekovanje (porazličeno iz *rōma-manthaḥ „obračanje vratnih mišic“, morda tudi lit. raumuõ mišično meso, lat. rūmen) grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Arn.

rumex -icis, m, f (iz *srumex iz nekega adj. *ru-mos kisel, grenek (grenak)); indoev. kor. *su̯er-, *su̯r̥- (od tod *sru-) kisel, grenek biti; prim. stvnem. sūr = nem. sauer = ang. sour, lit. sūras slan, sl. surov, lat. rūta = gr. ῥυτή rutica)

1. bot. kislica, starejše kisavec: Plin., indunt coriandrum, feniculum, alium atrum holus, apponunt rumicem, brassicam, betam, blitum Pl., lenti calido, eluella et rapulo, rumice Tit. fr., hic holus, hic late fundentes bracchia betae fecundusque rumex malvaeque inulaeque virebant V. (Moretum).

2. zažigalna puščica (strélica, strelíca), (puščica) zažigača: tum spara, tum rumices portantur, tragula porro Luc. fr., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea, spari, rumices, trifaces, tragulae … Gell., rumex [genus teli simile spari Gallici, cuius] meminit Lucili[us … ] Fest.

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.