Franja

diūrēticus 3 (gr. διουρητικός) vodo odvajajoč: Pall., P. Veg.

dīversicolor -ōris s soobl. dīversicolōrus 3 raznobarven: M.

dīvidō -ere -vīsī (sinkop. inf. pf. act. dīvīsse nam. dīvīsisse H.) -vīsum (dis in indoev. kor. u̯idh ločiti, sam(ski) biti, samevati; gl. viduus)

I. (dve celoti)

1. razločiti (razločevati), odločiti (odločevati), ločiti: seniores a iunioribus Ci., totā cervice desectā divisa a corpore capita L., dividor (ab uxore) C. ločijo me, dextras miseris complexibus … d. Stat., dividite turbidos (namreč od mirnih) T.; (o ločitvi krajev): Europam Libyamque rapax ubi dividit unda Enn. ap. Ci., Amanus, qui Syriam a Cilicia … aquarum divortio dividit Ci. ep., urbis partes viis divisae Ci., qui (Rhenus) agrum Helvetium a Germaqnis dividit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen … dividit C., toto divisi orbe Britanni V., exiguo divisa freto Asia L., arx ab urbe muro … divisa L., urbem a continenti … fretum dividit Cu., duae grandes fretoque divisae insulae Mel., toto orbe divisa Britannia Fl.; pesn.: quem maestum patriā Ardea longe dividit V. drži oddaljenega, tam multa illa meo divisa est milia lecto Pr. je oddaljena.

2. pren. razločevati, ločiti: legem bonam a mala Ci., iniuriam a calumnia Sen. ph., bona diversis H., tempora curarum remissionumque T., dignitatem ordinum T. določiti razliko, d. defensionem (suam) coepit T., nunquam mera species ab utilitate dividitur Q.

II. (celoto na dele razdeliti)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), razkos(av)ati, razcepiti (razcepljati), razklati: d. omne caelum Ci., aëra Ci., si omne animal secari ac dividi potest Ci., coronam hostium mediam d. Auct. b. Afr., marmor cuneis d. Plin.; Gallia est omnis divisa in partes tres C., hic vicus in duas partes flumine divideretur C., d. copias suas, cohortes tripartito, exercitum in duas partes C., exercitum in tres partes Cu., classem ali peditem in duo cornua Cu.; pesn.: hunc liberta securi divisit medium H. je po sredini razklala, tum … videres stridere secretā divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani; v sramotilnem pomenu in besedni igri (dvoumnost): si quis vellet, te haud non velles dividi Pl. (Aulul. v. 286, prim. v. 283); pren. z abstraktnim obj.: nos alio mentes, alio divisimus aures Cat. drugam smo obrnili srca, drugam ušesa, animum nunc huc celerem, nunc dividit illuc V. = njegov duh hitro razmišlja v to smer in v ono; occ. (raz)deliti = ločiti, razdreti (razdirati), predreti (predirati), rušiti, porušiti, razrušiti, razdejati, uničiti (uničevati): dividimus muros V. pred(e)remo, d. vagam caelo volucrem Sil. s puščico predreti = podreti, dividitur ferro regnum Lucan.; pesn.: gemma, fulvum quae dividit aurum V. ki predira … zlato = ki je vkovan v … zlato; podobno: sactulis dividere Plin. mrežaste ali kockaste tkanine izdelovati; pren. (z abstraktnim obj.): iram H., nostrum concentum H. Adj. pt. pf. dīvīsus 3 razdeljen: divisior inter se ac distractior actus (coniectus animaï) Lucr.; adv. dīvīsē (raz)deljeno: Gell.

2. occ.
a) na enaka dela (polovici) (raz)deliti, na pol deliti, razpoloviti: flumen dividit vallem C., Himera amnis, qui ferme insulam dividit L., (urbs) eo enim dividitur amni L.
b) (politično) ločiti, (v stranke) razcepiti (razcepljati): d. populum unum in duas partes Ci., divisum (esse) senatum C., divisi in factiones Suet.
c) mat. (raz)deliti: centum quinquaginta in tria Aug. na tri, s tremi, in tres partes totum illum numerum Aug., in duo aequalia Boet. na enaka dela, tot eum dividunt anguli, quot … Boet.
č) gram. α) besede (na zloge) (raz)deliti, razstaviti (razstavljati), razzlogovati: verba Suet. β) kak spis (na knjige) (raz)deliti: Naevii Punicum bellum … divisit in septem libros Suet.
d) čas deliti, razdeliti (razdeljevati): annum ex aequo O., bucina dividit horas Lucan., mediam noctem dividit bucina Sil.
e) log. in ret. deliti, razdeliti (razdeljevati): bona tripartito Ci., genus universum in species certas Ci., hoc non est dividere, sed frangere (razkosavati) Ci., accusationis tuae membra d. Ci. razstaviti, in duo et Posidonius dividit, vocem et res Q.
f) drž.pr. sententiam dividere (o konzulu) posamezne točke nasveta posamično na glasovanje dati: Sen. ph., Plin. iun., divisa sententia est postulante nescio quo Ci.; abs.: divide Asc. daj posamično na glasovanje.

3. (po)razdeliti med … , razda(ja)ti, odkaz(ov)ati; abs.: non divides Pl., dividite O. (Metam. XIII, 102); z acc. rei: praedam divide Pl., d. agrum viritim Ci., bona viritim L., pecus atque agros Lucr., orbem Lucan., munera, nummos Suet.; poleg acc. rei z dat. personae: pecuniam magistratibus Ci., agros civibus Ci., N., agrum sordidissimo cuique L., thesauros singulis S., dolabras colonibus L., duo praedia natis, oscula nulli H.; v pass.: praeda militibus divisa S., divisae arboribus patriae V.; s praep.: d. praedam inter participes Pl., bona publicata inter se N., regnum inter Iugurtham et Adherbalem S., frumentum aequaliter inter omnes L., pecuniam inter se L., argenti nummos in (med) viros Pl., Thraciam in Rhoementalcen inque liberos Cotyis T., praedam per (med) milites, vinum per tribus L., agros per veteranos Suet.; s cum = deliti s kom: dimidiam partem cum aliquo Pl., praedia cum eo O., paterna cum aliquo Sen. rh., cum esuriente panem suum Sen. ph.; pren.: sic belli rationem esse divisam, ut … C., ea divisa hoc modo L. vse izvrševanje je tako porazdeljeno, partes d. Suet. vloge = posle, ki naj jih po Cezarjevem umoru opravijo posamezni zarotniki, haec temporibus Ter. ali omnia temporibus (po času) d. Iust.; occ.
a) kako množico porazdeliti, razmestiti: equitatum in (na) omnes partes C., copias divisit hiematum N. ali in hiberna exercitum L., Romanos in custodiam civitatium L., coniuratos municipatim Suet., quosdam bello captos in supplementis urbium Iust.
b) posamič proda(ja)ti, s prodajo razkosa(va)ti, razpečevati: aurum promercale per Italiam Suet., ad licitationem praedam Suet. na dražbi proda(ja)ti.

III. (pesn. po gr. μελίζειν [raz]členiti, peti) peti, prepevati, predavati: inbelli citharā carmina divides H.

Dōdōna -ae, f (Δωδώνη) Dodona, epirsko mesto s prastarim Zevsovim preročiščem v svetem hrastovem gaju: Ci., V., O. idr.; met.
a) dodonski sveti hrastov gaj: victum Dodona negaret V.
b) dodonsko svečeništvo: Dodonam adortus est N. — Od tod

I. adj.

1. Dōdōnaeus 3 (Δωδωναῖος) dodonski: oraculum, Iuppiter Ci., quercus de semine Dodonaeo O.; occ. (pesn.) epirski: lebetes V., agmina Ci.

2. Dōdōnius 3, pesn. soobl. = Dōdōnaeus 3: quercus Cl.

3. Dōdōnis -idis, acc. -ida, f (Δωδωνίς) dodonska: terra O., Dodoni (voc.) Thyone O., quercus Val. Fl., Nymphae Hyg. Hijade kot Jupitrove vzgojiteljice.

— II. subst. Dōdōnigena -ae, m (Dōdōna in genere = gignere) Dodonec, preb. Dodone; pesn. apel. = ob želodu živeči: populi Sid.

dogmaticus 3 (gr. δογματικός) na filozofska stališča (mnenja, pravila) nanašajoč se, dogmatski: Aus.

dolābella -ae, f (demin dolābra) krampič, motičica, sekirica: Col. — Kot rimski nom. propr. Dolābella -ae, m Dolabela, družinsko ime rodu Kornelijcev, poseb.

1. P. Cornelius Dolabella Publij Kornelij Dolabela, Ciceronov zet, tretji Tulijin mož; l. 43 se je v Laodiceji dal usmrtiti svojemu sužnju: Ci. ep.

2. Cn. Cornelius Dol. Gnej Kornelij Dolabela, pretor v Kilikiji; zaradi grabeža je bil obtožen in obsojen na pregnanstvo: Ci. — Od tod adj. Dōlabelliānus 3 Dolabelov, dolabelski = imenovan po nekem Dolabeli: Dolabelliana pira Col.

Dolīonēs -um, m (Δολίονες) Dolionci, pelazgovsko ljudstvo v Miziji. Od tod adj. Doliōnius 3 dolionski, Dolionce zadevajoč: Dolionii velamina regis Val. Fl. Subst. Dolīonis -idis, f Dolionida, glav. mesto Dolioncev, pozneje Cyzicus: Plin.

Dolopēs -um, m (Δόλοπες) Dolopci, pelazgovsko ljudstvo v Tesaliji ob reki Enipeju, pozneje v Epiru ob Pindu, deloma tudi na otoku Skiru, zloglasni morski roparji: Ci., N., L. (z acc. pl. -ăs in acc. sg. Dolopem), V., O., Plin. — Od tod

I. subst. Dolopia -ae, f (Δολοπία) Dolopija, dežela Dolopcev: L.

— II. adj.

1. Dolopēius 3 (Δολοπήϊος) dolopski: Val. Fl.

2. Dolopēis -idis, f (Δολοπηΐς) dolopska: urbs (= Ctimene) Hyg.

Domitiānus 3, gl. Domitiānus -ī in Domitius 3.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

Dōrēs -um (Dōrieōn = Δοριέων: Vitr.) m (Δωριεῖς) Dorci, eno štirih glavnih grških ljudstev. Sprva so prebivali ob Olimpu, pozneje so se preselili v Dorido ob Ojti (Oeta) in si po trojanski vojni izbojevali Peloponez ter ustanovili kolonije ob jugozahodni obali Male Azije, na Kreti, Rodosu, Siciliji in na jugu Italije: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Dōricus 3, adv. -ē (Δωρικός) dorski, v dorskem (stavbarskem) slogu: gens Plin., aedes, genus, symmetria Vitr., dicta Q., Dorice loqui Suet.; subst. α) Dōricī -ōrum, m dorsko govoreči: Gell. β) Dōrica -ōrum, n dorska (v dorskem slogu zgrajena) svetišča: Vitr.; pesn. grški sploh: Dorica castra V., O., Pr., nox Val. Fl., ignes Sen. tr., Aucon Iuv.
b) Dōrius 3 (Δώριος) dorski: Plin., carmen H.; subst. Dōrium (Dōrion) -iī, n dorski način igranja na piščal: Cael., Dorium canere Ap.
c) Dōris -idis, acc. -idem in -ida, f (Δωρίς) dorska: Malea Lucan., dialectos Suet.; pesn. = sicilska: tellus Sen. tr.; kot subst. Dōris Dorida, α) pokrajina na severu Grčije ob Ojti: Mel., Plin. β) pokrajina v Mali Aziji ob južni obali Karije: Plin. γ) rastl. pseudanchūsa: Plin. δ) žensko ime, (gl. Dōris²)

2. subst. Dōriēnsēs -ium, m = Dōrēs: Iust.

dōtō -āre -āvī -ātum (dōs) z doto oskrbeti: filiam Suet., Ap., Aug.; pesn.: sanguine Troiano dotabere, virgo V. trojanska kri ti bo dota, funeribus dotari O.; adj. pt. pf. dōtātus 3 z veliko doto (preskrbljen), bogato odpravljen, bogat: uxor Pl., Iust., Aquilia Ci. ep., coniunx H.; pren.: quae (Chione) dotatissima formā mille procos habuit O., vite dotata ulmus Plin.

Drancae (Iust.) in Drangae (Cu., Plin.) -ārum, m (Δράγγαι) Dranki, Drangi, preb. staroperzijske pokrajine Drangijane (Drangiānē). Od tod adj. Drancaeus ali Drangaeus 3 drankovski, drangovski: Val. Fl.

Drepanum -ī, n (V., Prisc.) in Drepana -ōrum, n (L., Fl.), tudi Drepanē -ēs, f (Sil.) (Δρέπανον, Δρέπανα, *Δρεπάνη: δρέπανον, δρεπάνη srp) Drepan, Drepane (fem. pl.), Drepana, mesto na severozahodni obali Sicilije (zdaj Trápani), v bližini srpast rt Drepanum -ī, n Drepan, (zdaj Capo Trápani): Plin. — Od tod adj. Drepanitānus 3 drepanski, iz Drepana: pupillus Ci.; subst. Drepanitānī -ōrum, m Drepanci, preb. Drepana: Ci.

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

Duīlius, starejše Duēl(l)ius 3 Duilij(ev), Duelij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je C. Duilius Gaj Duilij, ki je kot konzul l. 260 priboril prvo rimsko zmago na morju nad kartažanskim ladjevjem pri Milah: Ci., L., Plin., Sil., Fl., Aur.

Dūlichium -iī, n (Δουλῖχιον) Dulihij, otok v Jonskem morju jugovzhodno od Itake ob obali Akarnanije pred izlivom reke Aheloja; po mitu del Odisejevega kraljestva: V., O., Mel., Plin. — Soobl. Dūlichia -ae, f Dulihija: Pr. — Od tod adj. Dūlichius 3 dulihijski, pesn. tudi Odisejev: rates V. Odisejeve, manus, portus O., dux (= Ulixes) O., vertex (sc. Ulixis) O., palatum O. Odisejevih tovarišev, Irus Pr., Zacynthus Sil. ki mu je vladal Odisej, od tod nepotes Dulichii Stat. = Zakintčani, ki so v Sagunt prepeljali naselnike; Dulichii proci Stat. = Penelopini snubci, ora regis Dulichii (= Ulixis) Stat., Dulichiis lupis (= Ulixis sociis in lupos mutatis) Stat.

dūrateus 3 (gr. δουράτεος) lesen: equus Lucr. (o trojanskem konju).

dūrius ali dūrēus 3 (gr. δούριος ali δούρειος) lesen: equus Aur. (o trojanskem konju); pesn.: duria nox Val. Fl. lesna noč = noč, v kateri so Grki zlezli iz lesenega konja.