Franja

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

Charis -itis, acc. -ita, f (Χάρις = milina, lepota) Harita, boginja miline in lepote (= Gratia): deesse illam suam Venerem dicebat, quam Graeci Charita vocant Plin.; nav. pl. Charitēs -tum, dat. Charitibus in pesn. Charisin, f Harite, Gracije, (nav. tri) boginje miline in lepote: Aglaia, Euphrosyne, Thalia: O., Pr., Sen. ph., Plin.

Charops -opis, m (Χάροψ = Svetlooki) Harop,

1. neki Trojanec: O.

2. atenski arhont: Vell.

chartīna -ae, f = charta: Prisc. Od tod adj. chartīnācius 3 = chartāceus: Prisc.

chartus -ī, m = charta = spis: Socratici charti Luc. fr.

chēlae -ārum, f (gr. χηλαί) živalske klešče; rakove: Ambr.; sicer

2. le pren.
a) astr. Škorpijonove ščipalke: Hyg., in (ker segajo čez ozvezdje Tehtnice) met. ozvezdje Tehtnica: Ci. (Arat.), Lucan., Col., qua locus Erigonen inter Chelasque sequentīs panditur V.
b) mehan. potiskač, sprožilo pri balisti (= manicula): Vitr.

chēnamychē -ēs, f (gr. *χηναμύχη) bot. = nyctalops: Plin.

Chersidamās -antis, m (Χερσιδάμας = „z rokama kroteči“, „premagujoči“) Herzidamant, govoreče ime zelo močnega moža.

1. Trojanca: O.

2. nezakonskega Priamovega sina, imenovanega tudi Chīrodamās -antis, m (Χειροδάμας) Hirodamant: Hyg.

chersinus 3 (gr. χέρσινος) na celini (kopnem) živeč: testudo (= chersos) Plin.

chīliodynamia -ae, f (= χιλιοδύναμις) hiliodinamija = „tisočmočnica“, nam neznana zdravilna rastl.: Plin. (tudi chiliodynamum).

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

chlamyda -ae, f, soobl. = chlamys: Varr. ap. Non., Ap., M.

Chloē -ēs, f (Χλόη, χλόη = mlado zelenje in listje) Hloa, govoreče ime mladenke: H.

Chlōris -idis, f (Χλῶρις = „Zeleneča“) Hlorida,

1. dekliško ime: H.

2. boginja cvetov in cvetlic, poistovetena s Floro: Chloris eram, quae flora vocor O.

3. Amfionova in Niobina hči, Nelejeva žena: Hyg.

choricus 3 (gr. χορικός) horski, korski: metrum Aus., Serv. = anapest. hiperkatalektična dipodija.

chorus -ī, m (gr. χόρος)

1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

3. pren.
a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.

Chrīstigena -ae, m f (Chrīstus in genere = gīgnere) Kristusovega rodu: domus Prud. = Rutin rod.

chrōma -atis, n (gr.χρῶμα)

1. barva polti: chroma facere Porph. barvo dobivati (s sončenjem).

2. v glasbi: kromatična glasovna lestvica: Vitr. Od tod subst. chrōmaticē -ēs, f (gr.χρωματική) znanost kromatične glasovne lestvice: Vitr.; adj. chrōmaticus 3 (χρωματικός) zakonom glasovne lestvice prilagojen, kromatičen: chromaticum genus symphoniae ali musicae (= χρωματικὴ μουσική) Vitr., M.

chrȳsītis -tidis, acc. -tim, f (gr.χρυσῖτις) hrizitida,

1. zlatenkast srebrni glaj: Plin.

2. bot. = chrȳsocomē (zlatolasa): Plin.

3. plamenkast dragulj = phloginos: Plin.