Franja

Aternus -ī, m Ateren, samnijska reka (zdaj Pescara): Varr., Mel., Plin. Od tod Aternum -ī, n Ateren, samnijsko mesto ob imenovani reki: L. Od tod adj. Aternēnsis -e aternski: Front.

Athesis (Atesis), acc. -im, abl. -ī, m Atezis ali Ateza, recijska reka (zdaj Adige, sl. Adiža, nem. Etsch): V., L. epit., Plin. idr.

Athyrās -ae, m Atira, traška reka: Mel., Plin.

Ātrax -acis,

1. m Atrak, etolska reka: Plin. Od tod subst. Ātracēs -um, m Poatrakovci, preb. ob Atraku: Plin.

2. f Atrak, mesto v tesalski pokrajini Hestieotidi: L., Plin., od tod
a) ethnicon (oblikovan kakor patronim) α) Ātracidēs -ae, m pesn. = Tesalec: O. (= Caeneus). β) Ātracis -idis, f. pesn. = Tesalka (= Hippodamia): O.
b) adj. Ātracius 3 atraški, pesn. = tesalski: ars Stat. čarodejna umetnost, s katero so se prav poseb. ukvarjali Tesalci, venenum Val. Fl., virgo (= Atracis) Val. Fl.

Atū̆rus ( Aturrus) -ī, m Atur (zdaj Adour), reka v Akvitaniji: Lucan., Aus. Od tod adj. Atūr(r)icus 3 aturski: piscis Sid.

Aufidus -ī, m Avfid (zdaj Ofanto), glavna apulska reka, v začetku hudournik, ki pa pozneje teče počasneje: L., V., Mel., Plin., acer, violens, longe sonans H.; kot adj. Aufidus 3 Avfidov: stagna Aufida Sil.

Avēns -entis, m Avent, reka na Sabinskem: Varr. ap. Serv.

Avō -ōnis, m Avon, reka v Hispaniji: Mel.

Avona -ae, m Avona, britanska reka (zdaj Avon): T.

Axiacēs -ae, m Aksijak, reka v sarmatski deželi: Mel.

Axius² -iī, m (Ἄξιος) Aksij, glavna mak. reka (zdaj Vardar): L., Mel., Plin.

Axona -ae, m Aksona, reka v belgijski Galiji (zdaj Aisne): C., Aus.

Bactrus (Bactros) -i, m (Βάκτρος) Bakter (zdaj Balkh-ab), reka pri Baktrah, Oksov pritok: Cu., Lucan.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

Bagrada -ae, m (Βαγράδας) Bagrada, reka med Utiko in Kartagino: C., L. idr.

Baphyrus -i, m (Βάφυρος) Bafir, tesalska reka ob Olimpu: L.

Barbāna -ae, m Barbana, reka v mak. Iliriji (zdaj Bojana): L.

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

Brinta -ae, m Brinta (zdaj Brenta), reka v gornji Italiji: Ven.

Butrōtus -ī, m Butrot, rutijska reka pri Lok-rih: L.