Franja

flammeolus 3 (demin. flammeus) rdeč kot ogenj: caltha Col. poet.

fluctuōsus 3 (fluctus)

1. valoveč, valovit, viharen: mare Pl.

2. metaf. pisan kot valovi: zmaragdus Plin.

foetūtīna -ae, f (foetēre) smrdljiv kot: Non.; večinoma pl. foetūtīnae -ārum, f smrdljivi kraji: in foetutinis iacēre Ap.; metaf. in zaničlj.: foetutinae grammaticae Prob. ap. Gell. nične razlage slovničarjev, „slovnična smradišča“.

folleātus 3 (follis) raztegajoč se kot meh, ohlapen: Isid. (o čevlju).

furvus 3 (iz *furgvos, sor. s fuscus)

1. črn kot oglje, temen, vranji: nubes Lucr., equus O., alae Tib., veteres Romani furvum atrum appellaverunt Gell., furvus bos, id est niger P. F.

2. metaf.
a) temen, mračen, mrk, črn; poseb. o podzemlju in kar je z njim v kaki zvezi: antra O. podzemlje, Proserpina H., hostiae Val. Max. za podzemeljska božanstva, furvā gente petita (belua) Iuv., postis, plagae leti Stat.
b) grozovit, ostuden: dies Sen. rh., culpa Prud.

geminus 3

I. dvojen (po rodu), kot dvojček rojen, dvojče(te)n: geminus frater PL. dvojček, frater germanus geminus PL. rodni dvojček, geminissumus PL. (o enem dvojčku), soror gemina germana PL. rodna dvojčica, fratres gemini CI. dvojčka, g. proles V. otroka dvojčka, g. fetus, g. sorores, g. Tyndaridae O., g. ovum H. dvojčno jajce (Ledino); kot subst. geminus -ī, m dvojček: g. Castor O., g. Pollux H., gabinorum formas esse similes CI., mater geminos internoscit consuetudine oculorum CI., quoniam gemini essent nec aetatis verecundia discrimen facere posset L., gemini (= Kastor in Poluks) O., Letona geminos edidit O.; o živalih: asina raro geminos parit PLIN.; o stvareh: gemini
a) ozvezdje Dvojčka (Dioskura): VARR., PLIN. = geminum astrum COL.
b) moda (du. subst. modo): AMM. –

II. metaf.

1. dvojen: ex unis geminas mihi conficies nuptias TER., gemini nominis errore servatus est CI., vos geminae voragines ... rei publ. CI., gemino lucernae lumine declarari CI., vim geminam sentit paratque duobus O., g. vires O. moža in konja, (hydra) geminas resumpsit vires O., stupuit gemina nece coniugis Orpheus O.

2. dva, oba, dvojica: geminae somni portae V., g. acies, g. nares V., tempora g. V. obe senci, V. g. aures, g. pedes O., tudi sg. g. pes O. dvoje nog, g. fratres ali g. sorores O. dva, dve, g. angues O. dve, g. sidus O. zvezdna dvojica, dvozvezdje, g. Arcti O. (ozvezdji) Veliki in Mali voz (medved), scinditur amnis in geminas partes O., g. manūs MART.

3. dvolik: Chiron (kot človek in konj) O., Cecrops (zaradi kačjih nog) O., gemina figura tauri iuvenisque O., g. corpus Tritonis STAT.

4. podoben (kakor dvojčka), enak: g. facies VARR., geminus ac simillimus nequitiā CI., par est avaritia, similis improbitas, eadem impudentia, gemina audacia CI., quae (memoria) est gemina litteraturae quodammodo CI. je nekako dvojček črkopisa, je tako rekoč drugi črkopis, illud vero geminum consiliis Catilinae et Lentuli CI. je skupno, ambobus geminus cupido laudis SIL.

glaciālis -e (glaciēs) ledén, mrzel kot led, ledovit: VAL. MAX., COL., PLIN., hiems V., polus, Scythia O., frigus O. hud mraz, pontus LUCAN., Oceanus IUV. Ledeno morje.

hāmātus 3 (hāmus)

1. kaveljčast, kljukast: harundo ali sagittae O. puščica (puščice) z zazobki (z zalustjo), ensis O. meč s srpastim nastavkom (prim. harpē), sentes O. bodeči, rubi Tib. bodeče.

2. kavljast, kljukast, kot trnek zakrivljen: corpora Ci., Lucr., corpuscula Ci. (o atomih), ungues O.

3. metaf. tako rekoč na trnek loveč, vabeč, vabljiv, sebičen: munera Plin. iun.

hederāceus (-ius), (ederāceus) 3 (hedera, edera)

1. od (iz) bršljana, bršljanov: frons, vas Ca., baca Col.

2. zelen kot bršljan: calcei Vop.

herbāceus 3 (herba) zelen kot trava, travnatozelen: Plin.

herbidus 3 (herba)

1. traven, travnat, zeliščnat: campus Varr., L., Col., Epirus O., segetes Col., lac Plin. zeliščni sok, insulae Plin. iun.

2. zelen kot trava, travnatozelen: folium herbidi coloris Plin., lux Prud., velamina Cl.

herbōsus 3 (herba)

1. travnat, zeliščnat: loca Ca., stramenta herbosissima Ca., h. campus H., h. flumen V. s travnatim obrežjem, ager, terra, pascua O., arae O. iz ruše, moretum O. iz zelenih zelišč, caespes Plin., theatrum Iuv.

2. kot trava zelen, travnatozelen: marmor Sid., calcei M.

hērēditārius 3, adv. -ē (hērēditās)

1. ki zadeva dediščino, dediščinski: auctio, ius, res, societas Ci., lites Q.

2. deden, podedovan, kot dediščina zapuščen: cognomen, ornamenta Ci., controversia Ci. ep., bonum Sen. ph., onus Sen. ph. nadležna dedna stvar (o človeku), imperium Cu., regnum Plin., odium Vell., odia Ps.-Q., agri Plin. iun., nomen Suet., bellum Fl., gaza Iust., hereditarie possidere aliquid Vulg. po podedovanju.

hircōsus 3 (hircus) poln kozlovskega smradu, ki smrdi kot kozel: senex Pl., gens hircosa centurionum Pers., subulcus, osculum Mart., Cynicus Prud.; pl. subst. masc. hircōsī -ōrum, smrdljivci, smrduhi: Sen. ph. fr. (o ljudeh). — Soobl. ircōsus 3: Isid.

hospitātor -ōris, m (hospitārī) kdor se kje ustavi kot gost, kdor pride kam kot gost: Ap.

hospitor -ārī -ātus sum (hospes) kje kot gost ostati, ustaviti se, nastaniti se, začasno kje biti, — (pre)bivati, — muditi se: Petr., Porph., Vulg., mensores postibus hospitaturi nomen ascribunt Cod. Th.; metaf. (večinoma o stvareh ali pojmih): Sen. ph., Plin. — Act. soobl.: Christus in utero Mariae hospitabat Aug.

hyalinus 3 (gr. ὑάλινος iz ὕαλος steklo)

1. steklen, iz stekla: sphaera Fulg., pulvis M.

2. kot steklo zelen: M.

hyaloīdēs -is (gr. ὑαλοειδής) kot steklo zelen: humor Th. Prisc.

hyalus -ī, m (gr. ὕαλος)

1. steklo (čisto lat. vitrum) color hyali V. kot steklo zelena barva.

2. kot steklo zelena barva: Aus., Prud.

hypatoīdēs -dĕs (gr. ὑπατοειδής, -δές) kot struna hipata (gl. zgoraj), primeren struni hipati: melopoeïa M.