Franja

āmī (ammī), n indecl. (gr. ἄμι) amij, neka kobulnica, ali divji (gorski) koromač ali divja mrkv(in)a: Plin.

anactorium -iī, n (gr. ἀνακτόριον) bot.

1. = divji pelin, metlika: Ap. h. (X).

2. = meček: Ap. h. (LXXVIII).

antirr(h)īnon (antirr[h]inum) -ī, n (gr. ἀντίῤῥινον) bot. divji odolin: Plin.; isto rastl. imenuje tudi anarr(h)īnon (ἀνάῤῥινον), paranarr(h)īnon (nekateri pišejo pararinon) in lychnis agria: Plin.

aper -prī, m

1. divji prašič, merjasec, neresec, veper: Varr., Plin. idr., a. Erymanthius Ci., Lucanus, Marsus, Umber H., Laurens V., O., fulmen habent acres in aduncis dentibus (v čekanih) apri O.; kot rim. velikašem priljubljena jed: Sen. ph., Iuv., pūtet aper rhombusque recens H.; preg.: uno in saltu duos apros capere Pl. = dve muhi na en mah ubiti, liquidis immittere fontibus aprum V. nepremišljeno ravnati. Merjaščeva glava kot bojno znamenje rim. legij: Plin. — Aper kot priimek: M. Aper Mark Aper, Galec, zaščitnik in retor v Rimu v Vespazijanovem času, Tacitov učitelj, udeležuje se razgovora v Tacitovem dialogu de oratoribus: T.

2. pren. veper, nam neznana, vepru podobna riba (prim. apriculus): Plin.

Opomba: Aper kot masc. tudi o divji svinji: Varr., Val. Max., Petr., aper insiduosus Ph.

aracos -ī, m (gr. ἄρακος) bot. divji grah: Plin.

avēna -ae, f (iz *avīna)

1. oves: Col., Plin., urit... lini campum seges, urit avenae V., nec longae invidit avenae H.

2. trava divji oves, ovsika: Ci. idr., infelix lolium et steriles dominantur (nascuntur) avenae V., exspectata seges vanis alusit avenis V.; tudi ovsulja: Col. (II, 10, 32).

3. ovsena bilka, tudi trstna bilka (trst) za piščali: fistula disparibus paulatim surgit avenis O.

4. met. (pesn.) pastirska piščal, trobela, v sg. = tibia, enostavna (enocevna) trobela, poseb. še za oznako najpreprostejše zvrsti idilskega pesništva: Tib., Mart., silvestrem tenui musam meditaris avena V.; v pl. = fistula, σῦριγξ, sestavljena (večcevna) pastirska piščal ali trobela, siringa: structis cantat avenis O., pastor iunctis pice cantat avenis O.

5. bilkasto stebelce: lini, eriphiae Plin.

bēstiālis -e (bēstia)

1. živalski, zverski: villi Prud., animae Aug., saevitia Ambr.

2. divji kakor zver, zverinski: Eccl., mens Aug., natio Sid.; adv. bēstiāliter: Aug.

blitum -ī, n (gr. βλίτον) divji ščir, rastl. brez okusa: Pl., Varr. ap. Non., Plin. idr. Od tod adj. bliteus 3 neokusen, pust; trapast; nekoristen: meretrix Pl., belua Laberius ap. Non.

bonāsus -ī, m (gr. βόνασος) neke vrste divji bik v Peoniji: Plin.

būbalion -iī, n (gr. βουβάλιον) divji krastavec, divja kumara: Ap. h.

cachinnus -ī, m (cachinnāre) hohot(anje), hahljanje, krohot(anje), divji (hrzav) smeh: Luc. (tudi cacīnus), Lucr., Lamp., Hier., cachinnos commovere Ci. k smehu pripraviti, cachinnum tollere C., H. ali edere Suet. ali extollere Ap. zakrohotati se, divji smeh zagnati, effundi in cachinnos Suet. ali effundi in clarum cachinnum Ap. spustiti se v divji smeh; pesn.: leni resonant plangore cachinni (undarum) Cat. glasno pljuskanje.

capreolus -ī, m (demin. *capreus srnjak: caper)

1. srnjaček, po drugih divji kozlič: Col., capreoli, sparsis etiam nunc pellibus albo V.

2. pren.
a) dvorogljata plevača: Col.
b) trtne vilice, trsno bičje: Varr., Plin.
c) arhit. capreoli opornice, prečnice, ki vežejo nasprotne stebre: Vitr., columellas capreolis coniungere Ci.

caprifīcus -ī, f (caper in fīcus) „kozja smokva“, divji smokvovec, figovec in njen sadež divja smokva, figa: Ter., Varr., Cels., Pr., Col., Plin., iubet sepulcris caprificos erutas... flammis aduri Colchicis H. Na divjem smokvovcu se razvije šiškarica, ki se preseli na vrtni smokvovec in pospeši zorenje tako, da piči v njen plod. V besedni igri s caper in ficus: Mart. (IV, 52). Divji smokvovec sčasoma razmakne skale, med katerimi raste (prim. Iuv. X, 144, 145); od tod pesn. pren. = raznesilo jeter, izvor ošabnosti in slavohlepja: Pers. (I, 24, 25).

cnēcos -ī, f (gr. κνῆκος) divji žafran, rastl., ki so jo rabili za sirilo: Col., Plin.

concubīnātus -ūs, m (concubīnus) priležništvo, divji zakon, koruzništvo. Tak zakon je bil dovoljen tistim, ki niso mogli ali smeli skleniti pravega, državljanskega zakona; concubinatus je nekako med pravim zakonom (matrimonium) in prešuštvovanjem ter sramodejstvom (adulterium, stuprum): Pl., Ulp. (Dig.); pren.: c. nuptarum Suet. ljubimkanje z zakonskimi ženami.

contubernium -iī, n (cum in taberna)

1. šotorska skupnost, sošotorništvo, vojaško tovarištvo, družabništvo: Veg., infans … in contubernio legionum eductus T., provinciales sueto militum contubernio gaudebant T.

2. drugovanje, prijateljevanje plemenitih mladih Rimljanov z vojskovodjo ali pretorjem (namestnikom) v provinci, vojaški sprevod, vojaško spremstvo (prim. contubernālis 2.): contubernii necessitudo Ci., is eo tempore contubernio patris ibidem militabat S. (o mladem Metelu), iam inde a puero patris contubernio Romanis quoque bellis … adsuetum, missum (esse) a patre in expeditiones multas L., stipendia prima (Caesar) in Asia fecit Marci Thermi praetoris contubernio Suet.; iron.: illud contubernium muliebris militiae Ci. družabno življenje (pretorja Vera) z ljubico.

3. pren. stanovanjska skupnost, hišno (mizno) prijateljstvo, sploh zaupno prijateljevanje (občevanje) s sorodniki, prijatelji, učenci idr.; arto contubernio intime iunctus Ap., primum in matris, deinde Liviae Augustae proaviae suae contubernio mansit Suet., ut … villulae nostrae maxima commendatio ex tuo contubernio accedat Plin. iun., Metrodorum et Polyaenum magnos viros non schola Epicuri, sed contubernium fecit Sen. ph.; tudi skupno (pre)bivanje živali z ljudmi in obratno, sožitje z živalmi (ljudmi): si hominis contubernium passa est (bestia immanis) Sen. ph., fortuitum feles contubernium fraude evertit Ph.; pren. (o abstr.) adeo felicitatis et moderationis dividuum contubernium est Val. Max. tako redko bivata sreča in umerjenost pod eno streho, necesse est assidua sit in tam magno contubernio rixa Sen. ph. v toliki druščini grehov; occ. divji zakon, priležništvo, koruzništvo, in sicer sužnja s sužnjo (v Rimu je bila zakonska zveza med sužnjema sklenjena le z gospodarjevim dovoljenjem): Col., Dig., si quos contubernii liberorumque, quos servitus coëgisset adgnoscere, amor detineret Cu., ali svobodnjaka s sužnjo, ljubico oz. svobodnjakinje s sužnjem (naspr. conubium): Petr., Dig., mulier ei in contubernio tradita Cu., post uxoris excessum Caenidem, Antoniae libertam … , dilectam quondam sibi revocavit in contubernium Suet.; tudi o priležništvu dveh moških: pudicitiae eius (Caesaris) famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernum laesit Suet.; posamič zakon sploh: Ambr.

4. met.
a) skupni šotor: depositis in contubernio armis C., progrediuntur contuberniis T., signo dato inrumpunt contubernia T., non capit idem contubernium virem fortem et victum Sen. ph.
b) skupno stanovanje, skupno (pre)bivališče, poseb. v divjem zakonu živeče suženjske dvojice: Piso … contubernio eius (publici servi) abditus T., disiecto aeditui contubernio T.; pren. skupno bivališče čebel: adiciuntur contubernia et fucis Plin.

corrūda (cōrūda) -ae, f divji beluš: Ca., Varr., Col., Plin.

equiferus -ī, m divji konj: Plin.

erithales -is, n (gr. ἐριϑαλές) bot. divji netresk = aizoon minusculum (gl. aīzōon): Plin., Ap. h.

ferōculus 3 (demin. k ferōx) nekoliko divji, prešeren: Auct. b. Afr.