Franja

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.

Andromachē -ēs, lat. Andromacha -ae, f (Ἀνδρομάχη) Andromaha, hči Eetiona, tebanskega kralja v Kilikiji, Hektorjeva žena, po razrušitvi Troje sužnja Piru, ki mu je rodila tri sinove, pozneje poročena s soujetnikom Helenom, Hektorjevim bratom: Enn. ap. Varr., V., H., O., Pr. — Naslov Enijeve, po Evripidu obdelane tragedije: Varr., Ci. Apel. Andromache = lepa mlada ženska: Mart.

Andros (Andrus) -ī, f Ander,

1. (ἡ Ἄνδρος), najsevernejši otok v Kikladih (še zdaj Andros) z istoimenskim mestom, ki je imelo Bakhovo svetišče: Ter., L., O. Od tod adj. Andrius 3 (Ἄνδριος) andrski, z Andra: Ter.; subst. Andria -ae, f Andrijka, Deklica z Andra, naslov Terencijeve komedije: Ter.

2. otok med Britanijo in Irsko: Plin.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

Angitia -ae, f Angicija, marzovska boginja zdravnica, čaščena ob Fucinskem jezeru, kjer je bil na zahodni obali njej posvečeni log (nemus Angitiae): V., Sil., Serv. — Inačica Anguitia -ae, f Angvicija.

angustiae -ārum, f, redko sg. angustia -ae, f (angustus)

1.
a) krajevno: ožina, ozkost, tesnost, stisnjenost: medium spatium per angustiam scissum S. fr., loci angustia Plin., erat enim (Corinthus) posita in angustiis atque in faucibus Graeciae Ci., angustiae fretorum Ci., maris N., itineris C., Cu., itinerum Ci., T., viarum L., loci S., locorum N., Cu., tabellarum Q.; abs. = soteska ali pl. soteske: C., L. idr., Italia coacta in angustias S. ap. Serv. ozko stisnjena; pren.: angustia conclusae orationis Ci. ozke meje govora, me ex hoc, ut ita dicam, campo aequitatis ad istas verborum angustias... revocas Ci. z odprtih poljan... v zavite ožine..., quantis ex angustiis oratorem educere ausus es Ci. z ozkega območja, epistolaris angustia Hier. skop obseg.
b) pren. časovno: kratkost, kratek čas: angustiae temporis Ci., L., hae angustiae, quas natura nobis ad vivendum dedit Ci., angustia temporis Ap., Eccl.

2. pren.
a) pomanjkanje, nepremožnost, revnost, siromašnost, ubožnost, skope moči: angustiae pecuniae Ci. ep., aerarii, rei familiaris Ci., rei frumentariae C., stipendii, fortunae T., paupertas et angustia rerum T., paternas ei angustias esse T. da je po očetu reven, ex meis angustiis sustento illius tenuitatem Ci. filius in Ci. ep. ob svojih skopih močeh, sive in affluentia rerum sive in angustia Aug.; angustiae spiritūs Ci. ali samo ang. Plin. Val. težko dihanje, angustiae urinae Plin. zaprta voda.
b) zadrega sila, potreba, nuja, težave: in angustias adduci Ci., in tot rerum angustiis Ci., cum in his angustiis res esset C., inclusus angustiis iuris L., angustiae petitionis Ci. za potegovanje za službo neugodne razmere, verebantur angustias Ci. zadrege zaradi potrebnega števila glasov.
c) nespametnost, neumnost, ozkosrčnost: (hoc) non capiunt angustiae pectoris tui Ci., cuius animus tantis angustiis invidiae continentur Corn.

Anio, Aniēnis (iz prvotne sab. obl. Aniēn -ēnis, acc. Aniōnem le: Enn. ap. Serv.), m

1. Anien, Tiberin pritok s slovitimi slapovi pri Tiburu, ki se izliva pri Antemnah severovzhodno od Rima: Ci., L. idr. V obl. Aniēn: Ca. ap. Prisc., Stat. — Redka pesn. soobl. Aniēnus -ī, m Anien: Pr., Stat. — Od tod adj. Aniēnsis -e anienski: tribus Ci., L. anienska triba (na tiburskem ozemlju, po katerem teče Anien). Aniēnus 3 Anienov, anienski: aqua Ca. fr., fluenta V., unda Pr.; subst. Aniēnicola -ae, m f (Aniō in colere) Poanienec, Poanienka: Catilli Sil., nymphae Sil.

2. pren. Aniō Vetus in Aniō Novus Stari in Novi Anien, dva iz Aniena speljana vodovoda v Rimu: Front. (ki uporablja gen. Anionis, dat. Anioni), Anien novus Plin.; od tod: duae aquae Anionis Front.

Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:

1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.

2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.

3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.

ānsula -ae, f (demin. ānsa) ročajček, obroček, zančica: Ap., Amm., Aug., Arn., Vulg.; poseb. podplatno ušesce (prim. ānsa): Val. Max., Sid.

Antemnae -ārum, f (quod ante amnem sint positae Varr.) Antemne, prastaro sab. mesto, ob Anienovem izlivu v Tibero: V., Plin. — Soobl. Antemna -ae, f Antemna: Ca. ap. Prisc., Sil. — Od tod preb. Antemnātēs -ium, m Antemnijci: L.

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

antepaenultimus 3 predpredzadnji: syllaba M.; subst. antepaenultima -ae, f (sc. syllaba) predpredzadnji zlog: Prisc.

Antigonē -ēs, f (Ἀντιγόνη) Antigona,

1. Ojdipova in Jokastina hči, Eteoklejeva in Polinejkova sestra: Pr. — Soobl. Antigona -ae, f: Hyg., Iuv.

2. Laomedontova hči, Junona jo je spremenila v štorkljo: O., Serv.

3. Feretova hči (Pheres): Hyg.

antīquārius 3 (antīquus) starinski: ars Hier. umetnost branja in prepisovanja starih (z uncialno pisavo pisanih) rokopisov. Od tod subst.

1. antīquārius -iī, m
a) poznavalec in ljubitelj starorimskega jezika in slovstva: T., Suet.
b) poznavalec in prepisovalec starih (z uncialno pisavo pisanih) rokopisov: Aus., Cod. Th., Cod. I.

2. antīquāria -ae, f poznavalka in ljubiteljica starorim. jezika in slovstva: Iuv.

Āonēs -um, acc. -as, m (Ἄονες) Aon(c)i, beotijski staroselci, imenovani po starem heroju Aonu (Ἄων): M., Serv.; atrib. = beotijski: montes V. Od tod

1. adj. Āonius 3 (Ἀόνιος) aonski = beotijski: vir O. Tebanec Herkul, deus O. Jupitrov in Semelin sin Bakh, iuvenis (= Hippomenes) O., humus O., vertex V. Helikon, fons ali aquae O. helikonski vrelec Aganipa (pri V. v gr. obl. Āoniē Aganippe), arma Stat. tebansko, Aoniae sorores O. = Āonidēs -um, f O., Iuv. aonske (beotijske) sestre, Aonke = Muze, ker prebivajo na (beotijskem) Helikonu ob (beotijski) Aganipi, vates O., Ap., lyra Pr., plectrum Sil.

2. subst. Āonia -ae, f (Ἀονία) Aonija, mitološko ime stare Beotije: Gell., Serv.; patronim Āonidēs -ae, m Aonid, Aonec (t. j. Beotijec) = Tebanec Eteoklej: Stat.; pl. Āonidae -um, m Aonidi, aonci = Tebanci: Aonidum legio Stat.

Aperantī -ōrum, m (Ἀπεραντοί) Aperanti, napol barbarsko ljudstvo v severni Etoliji: L.; njihova pokrajina Aperantia -ae, f (Ἀπεραντία) Aperantija: L.

aphyē -ēs, f (gr. ἀφύη) ribica losos smrdljivec (Salmo esperlanus, Linn.): Plin. — Soobl. apua -ae, f: Plin.

apiānus 3 (apis) čebelji: uva Plin. grozd, ki je všeč čebelam = muškatelka, tako tudi vinum Col. muškatno vino, muškatovec, vitis Col. muškatna trta; subst. apiāna -ae, f (sc. herba) rastlina kamilica: Ap. h.

apocha -ae, f (gr. ἀποχή) upnikova pobotnica o prejetem plačilu: Ulp. (Dig.); naspr. antapocha -ae, f (ἀνταποχή) protipobotnica = dolžnikovo potrdilo prejete pobotnice o plačanih letnih obrestih; tega potrdila se je posluževal upnik v dokaz, da terjatev za glavnico ni zastarela: Cod. I.

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.