Franja

tetrachmum -ī, n (tuj. τέτραχμον nam. τετράδραχμον) tétrahmon = srebrni četrtak, srebrnik, vreden štiri drahme: tetrachma Attica L.; gen. pl. tetrachmûm Atticûm (gr. τετράχμων Ἀττικῶν) L., tetrachmorum L.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

triclīnium -iī, n (tuj. τρίκλινον sc. λέκτρον) ležišče, blazinjak, naslanjač (naslonjač), triklínij za tri osebe

1. jedilni blazinjak, na katerem so za mizo ležale nav. tri osebe, lahko pa tudi štiri in več: triclinium sternere Ci., Varr., triclinium curare Suet. skrbeti za mizo, triclinio posito cenabamus Varr.

2. meton. jedilnica, obedovalnica: ornat ample magnificeque triclinium Ci., triclinia hiberna et aestiva Varr., quo de triclinio tuo exibis? Ci., unum promorat vix pedem triclinio Ph. — Raztegnjena soobl. tricilīnium -iī, n: Varr.

trucīdō -āre -āvī -ātum (po najverjetnejši, čeprav ne povsem potrjeni domnevi iz *qu̯tru-caido = quattuor in caedo razsekati na štiri kose)

1. (po)klati, (po)moriti, umoriti, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, razsekati (razsekavati, razsekovati), razkosati (razkosavati), (po)sekati: Val. Max., Amm. idr., cives Romanos necandos trucidandosque curavit Ci., ne capti sicut pecora trucidemini S., quos ferro trucidari oportebat Ci., ne pueros coram populo Medea trucidet H., agros vastari, pecus diripi, trucidari Auct. b. Afr., trucidata (razsekani) membra tanti civis L. epit., trucidatae (posekane) legiones T.; pesn.: seu pisces seu porrum et caepe trucidas H. podaviš, zmelješ, ignem trucidare Lucr. (po)gasiti, (za)dušiti, Oedipus trucidatus oculos Tert. oslepljen.

2. metaf.
a) z besedami (o)grditi, (o)blatiti: a Servilio trucidatus Ci.
b) kruto ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem faenore L., ne faenore trucidetur Ci.

venetus² 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)

1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.

2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart.

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

vigilia -ae, f (vigil)

1. (nočno) bedenje, bdenje, v pl. tudi = prebedene noči: patiens vigiliae S., ut neque vigilia praecesserit, vigiliae labor Cels., cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., cuius omnes vigilias in stupris constat esse consumptas Ci. ki je, kakor znano, prebedel (preživel) vse noči ob nečistovanju.

2. kot bolezen nespečnost (naspr. somnus): vigilia senum, stationibus nocturna, continuatā nocte et die vigiliā Cels.

3. occ. straženje, stražarjenje, straža: vigiles … scutum in vigiliam ferre vetuit L., vestra tecta custodiis vigiliisque defendite Ci., cura vigiliarum nocturnarum L., exercitus stationibus vigiliisque fessus L., ut noctu vigilias agerent ad aedīs sacras Ci. da naj bodo na straži; meton.
a) čas nočnega straženja (nočne straže), nočna straža, nočna četrtina, vigílija. Rimljani so delili noč (od sončnega zahoda do sončnega vzhoda) na štiri nočne straže po tri ure; te pa niso bile vedno enako dolge, ampak je bilo njihovo trajanje odvisno od letnega časa (glede na dolžino noči): primā vigiliā Ci. ep., L., secundā vigiliā Ci. ep., N., tertiā vigiliā (sc. hostem) moturum (sc. esse) L., tertiā vigiliā noctis … surgit L., de vigilia tertia … legiones ad collegam … ducit L. ali de tertia vigilia ex castris profectus C. ali tertiā fere vigiliā exactā Ci. ob treh zjutraj, quartā fere vigiliā … arma capiunt L., quartā vigiliā noctis … castra movet L., quartā vigiliā circiter Lentulus … cum vigiliis … colloquitur C.; začetek posamezne nočne straže so naznanili s trobento: T., ubi secundae vigiliae bucinā signum datum esset L.
b) straža = (vojaki) stražarji, stražniki: si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … armata est Ci., urbs vigiliis munita Ci., vigilias crebras ponere S., vigilias disponere per urbem L., vigilias circumire S. obiti, obkrožiti, nadzirati.

4. metaf.
a) nočno bogoslužje, vigílija: Cereris vigiliae Pl.
b) budnost, neprestana skrb(nost), neutrudna prizadevnost, neutrudna dejavnost (delavnost), vnema, gorečnost (naspr. somnus): Vell. idr., manendum mihi statuebam quasi in vigilia quadam consulari ac senatoria Ci., ut vacuum metu populum Romanum nostrā vigiliā et prospicientiā redderemus Ci., existimatio sudore, labore vigiliisque collecta Ci.; od tod meton.: cupio iam vigiliam meam tibi tradere Ci. ep. svoje mesto, svojo službo.