Franja

pulvīnārium -iī, n (pulvīnus)

1. blazinišče (= prostor za blazino) kakega božanstva v njegovem svetišču: L.

2. stojišče, položaj, lokacija kake ladje v ladjedelnici: Pl.

pulvīnus -ī, m (beseda neugotovljenega izvora)

1. blazina, sedežna blazina, sedalnica, vzglavnik, vzglavnica, vzglavje: Pl., Cat., Mart., Plin., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., in lecticā erat pulvinus perlucidus Melitensis Ci., epistula super caput in pulvino posita S., epistulam pulvino subicere N., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N.

2. metaf. vsaka blazinasta vzpetinica
a) leha, greda, ogon: Varr., Col., Plin., Plin. iun.
b) skladovnica (skladanica) opek v skednju: testaceis pulvinis fibulantur Col.
c) sipina, peščena plitvina, melina (v morju): Serv.
d) dvignjen sklad (nanos, kup, plast, sloj) peska in rezanega kamenja v vodi, da se nanj postavi steber: Vitr.
e) vzpetina, vzvišek, dvignjeni del v vinski tlačilnici (stiskalnici, preši): Ca.
f) blazina pri katapultu: Vitr.

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

pūmula -ae, f bot. púmula, vrsta trte v Amiternu: itriola Umbriae Mevanatique et Piceno agro peculiaris est, Amiternino pumula Plin.

pūnctāriola -ae, f (pungere) zbadanje = praska, majhen spopad: Ca. ap. P. F., punctariolas (v novejših izdajah punctatoriolas) levis pugnas appellat Cato in ea, quam dixit de re Histriae militari Ca. ap. Fest.

punctiō -ōnis, f (pungere) bodenje, vbadanje, (v)bod, zbadanje, zbodljaj: punctionem afferre Plin., caverna punctionis Ambr.; v pl.: laterum punctiōnes Plin. zbadanje, punctiones sentire Cels.

pūniō (stlat. poeniō) -īre -īvī in -iī -ītum (prim. gr. ποινή, lat. poena)

1. kaznovati: O., Ap., Gell., Suet. idr., sontes, maleficia, aliquem supplicio Ci., tergo et capite aliquem L., aliquem morte Plin. iun., se morte Val. Max. ali vitam suā manu Q. sam se pokončati, narediti samomor, prohibenda est ira in puniendo Ci., ad eum puniendum oculos aperuisti Ci., Terentinus „ipse se poeniens“ Ci. Terencijev „Samomuk“, „Samotrapilec“ (Terencijeva komedija „ Ἑαυτὸν τιμωρούμενος); abs.: punire velle Ci. (o sodniku; naspr. misereri).

2. med. znesti (znašati) se nad kom, znesti (znašati), stresti (stresati) svoj srd (svojo jezo, svoj bes) nad kom, maščevati se komu, nad kom: Ap., Lact. idr., multi inimicos etiam mortuos poeniuntur Ci., inimicissimum crudelius poenitus est Ci.

3. maščevati kaj: Graeciae fana Ci., meam domum a iudicibus puniendam putavit senatus Ci., iracundia est cupiditas puniendi doloris Ci.; v tem pomenu tudi dep. pūnior -īrī -ītus sum: ut clarissimorum hominum crudelissimam poeniretur necem Ci.

pūpilla -ae, f (demin. k pūpa deklica)

1. nedorasla, zlasti osirotela deklica, (deklica) sirota, varovanka: Plin. iun. idr., infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., pupilli et pupillae Ci.

2. metaf. (kakor gr. κόρη) pupíla, punčica (v očesu), zenica, zrklo: Plin., Lucr., Cels. idr., pupilla est medium punctum oculi, ubi quia parvae imagines nobis videntur, pupillae propterea appellantur Isid. — Soobl. pūpulla -ae, f: Ap.

pūpillāris -e (pūpillus) siroten, sirotin(ski), varovanski, varovančev, nedoraslemu namenjen: pecuniae L. denar varovancev, otročji denar, „dečinski penezi“, actiones Q., aetas Suet. doba nedoraslosti, nedoraslost, testamentum pupillare ali tabulae pupillares Icti. oporoka, narejena za nedoraslega, očetovski oblasti oporočnika podvrženega otroka v primeru, ko bi ta otrok umrl nedorasel, substitutio pupillaris Icti. postavitev dediča za primer, ko bi varovanec umrl nedorasel; tako tudi adv. pūpillāriter substituere aliquem Icti. postaviti koga za dediča v primeru, ko bi sin ali kak drug dedič umrl v času svoje nedoraslosti.

Pūpīnia -ae, f (Varr., Ci., L., Col., Val. Max.), tudi Pūpīnius ager (Ci., P. F.) in Pūpīniēnsis ager (L.) Pupínija, Pupín(ij)sko, Pupínijsko področje, Pupínijski okraj, nerodovitna pokrajina v Laciju; od tod: Pupinia tribus P. F. Pupin(ij)ska tribus.

Pūpius 3 Púpij(ev), ime rimskega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je Pupij, pisec žaloiger: H.; adj.: lex Pupia Ci. ep. Pupijev zakon (zakonski predlog nekega ljudskega tribuna Pupija) z dvema določiloma

1. ob dneh komicij naj senat ne zboruje;

2. v februarju naj senat prisluhne zlasti poslanstvom.

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

pūpula -ae, f (demin. k pūpa deklica, čeča)

1. majhna deklica, deklica, dečvica, dekletce, punčka, pupa, pupica, pupika, čečica (kot ljubkovalna beseda): o mea pupula Ap.

2. metaf. (kakor gr. κόρη) punčica (v očesu), zenica, zrklo (prim. pūpa): Varr. ap. Non., O., Cat. idr., palpebrae claudunt pupulas Ci.

3. sinekdoha oko: Ap., cum intabuissent pupulae H.

pūpus -ī, m (etim. in pomenski razvoj nista zanesljivo dokazana; prim. pūbēs2, puer, pūpa, pūpillus, pūpilla, pūpulus, pūpula)

1. deček, otrok: ac mammam lactis sugentem pascere [et] pupum Varr. ap. Non.; kot ljubkovalna beseda fantìč (fántič), fantiček, fantek, deč(k)ec, pobček, srček: super fausta nomina sidus et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

2. zenica, pupíla v očesu: Paul. Nol.

pūrgāmen -inis, n pesn. = purgamentum (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, izmeček, izvržek, neskluta: Vestae O. iz Vestinega svetišča spravljene smeti (ki so jih vsako leto 14. junija pometali v Tibero).

2. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, spravno sredstvo, čistilo, spravilo, spravina: purgamina caedis, mali, mentis O., purgamen aquae Prud. krst.

3. čistost, čistoča, čistota, snažnost, svetlost: Prud.

pūrgāmentum -ī, n, večinoma v pl. (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, neskluta: Plin., Petr. idr., cloaca maxima receptaculum purgamentorum urbis L., sacrum illud caput (sc. Catonis) purgamentis oris aspergere Sen. ph., purgamenta hortorum T.

2.
a) odpadek, izvržek, izmeček, izmetek, otrebek: Sen. ph., purgamenta cortis (= cohortis), salsamentorum Col., spinae et purgamenta alia Arn. plevel, purgamenta freti aestuantis Cu. izvržek, naplavina (o biserih).
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: purgamentum aeris Th. Prisc., ferri purgamenta Th. Prisc.

3. metaf. (kot psovka) nesnaga, izmeček: Petr.; v pl. izvrg, izmeček, izmetek, izvržek, drhal, sodrga: purgamenta servorum, urbis, urbium, exsilii Cu.

4. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, čistilo, spravno sredstvo, spravilo, spravina: quae striges comederunt nervos tuos, aut quod purgamentum [in] nocte calcasti in trivio aut cadaver? Petr.

pūrgātiō -ōnis, f (pūrgāre)

1.
a) čiščenje, trebljenje, iztrebljanje: cloacarum Traianus ap. Plin. iun.; alvi Ci., v stiku tudi samo purgatio Ca., Ci., Cels. odvajanje, izločanje, driska, „črevočiščenje“, menstrua Plin. mesečno čiščenje (žensk), mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija.
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: ferri Th. Prisc.

2. meton. purgationes čistila, odvajalna sredstva, odvajala, dristíla: gravissime aegrotasti, inedia et purgationibus et vi ipsius morbi consumptus es Ci. ep.

3. metaf.
a) opravičevanje, opravičenje, opravičilo, opravičba: peccati Ter., ignoratio purgatio debet videri Ci.
b) popravek, pojasnilo: decreti cuiuspiam Gell.
c) nabožno, versko očiščevanje, sprava: Fest., caedis Plin.

pūrificātiō -ōnis, f (pūrificāre) očiščevanje, očiščenje: religiosa Mart., vox illa purificatione confessionis illustris Cypr.; v pl.: laurus purificationibus adhibetur Plin.

pūritās¹ -ātis, f (pūrus)

1. čistost, čistoča, čistota: Macr., Pall., Hier.; v pl.: aquarum innoxiae puritates Arn.

2. metaf.
a) jezikovna čistost, čistost jezika: Tulliana, sermonis Hier.
b) nravna (moralna) čistost, nedolžnost: Arn., manuum mearum Vulg., morum Hier., quid ego huic puritati dignum rependo Symm.

pūrulentātiō -onis, f (pūrulentus) gnojenje, gnojitev: Cael.; v pl.: Cael.