Franja

Nīcēphorion in Nicēphorium -iī, n (Νικηφόριον) Nikefórij (Nikefórion)

1. gaj z Venerinim svetiščem pri Pergamu: L. (z obl. Nicephorium).

2. mesto ob Evfratu v Mezopotamiji južno od Edese: Plin. (z obema obl.), T. (z obl. Nicephorium).

Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.

2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.

3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.

4. slikar iz Aten: Plin.

Nīcolāus -ī, m (Νικόλαος) Nikoláj, zgodovinar in peripatetski filozof iz Damaska, Avgustov prijatelj: Plin.

Nīcomēdēs -is, m (Νικομήδης) Nikoméd, ime treh bitinijskih kraljev:

1. Nikomed I. (281—246), ustanovitelj kraljestva in mesta Nikomedija: N.

2. Nikomed II. Epifan, podložnik Rimljanov, umrl l. 91: L. epit., N., Iust.

3. Nikomed III. Everget: Iust.

4. Nikomed IV.; l. 74 je na smrtni postelji zapustil Rimljanom svoje kraljestvo: Ci., S., Suet., Iust.

Nīcomēdīa -ae, f (Νικομήδεια) Nikomedíja, glavno mesto Bitinije in kraljeva prestolnica (ustanovil jo je Nikomed I., zdaj razvaline pri kraju Isnikmid = εἰς Νικομήδειαν): Plin., Aur., Amm. — Od tod adj. Nīcomēdēnsis -e nikomedíjski: Plin. iun.; subst. Nīcomēdēnsēs -ium, m Nikomedíjci, preb. Nikomedije: Plin. iun., Dig.

Nīcō(n) -ōnis, m (Νίκων) Níkon

1. neki zdravnik: Ci. ep.

2. N. Perkon (Perco) iz Tarenta, nasprotnik Rimljanov; l. 213—212 je poskrbel, da je Tarent prišel v roke Hanibalu, se l. 210 boril proti Rimljanom na morju in padel l. 209 v Tarentu: L.

3. vodja gusarjev, ki ga je l. 78 premagal Publij Servilij Vatija Izavrski: Ci.

Nīcopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Νικόπολις = mesto zmage) Nikópolis (Nikópola)

1. mesto v Akarnaniji, ki ga je ustanovil Oktavijan v spomin zmage pri Akciju l. 31: T., Suet.; imenovano tudi Nīcopolitāna cīvitās: Plin., M. (zdaj Paleoprevyza, severno od samega mesta Prevyza)

2. mesto v Mali Armeniji, ki ga je ustanovil Pompej v spomin zmage nad Mitridatom (zdaj Devrigni): Auct. b. Alx., Plin. — Od tod adj. Nīcopolitānis -e nikópolski, nikopolitánski in subst. Nīcopolitānī -ōrum, m Nikopolitáni, preb. mesta Nikopolis (Nikopole): Plin.

3. mesto severno od Kalhedona: Plin.

nictō¹ -āre -āvī -ātum in nictor -ārī -ātus sum (menda sor. s cō-nīveō)

1. mežikati, utripati: ut nictari non cessent Plin., graviores alitum inferiore gena conivent, eaedem nictantur ab angulis membrana obeunte Plin.; od tod occ. namežikniti (namežikovati), pomežikniti (pomežikovati): neque illa ulli homini nutet nictet annuat Pl., non (h)ercle ego quidem usquam quicquam nuto neque nicto tibi Pl.; šalj.: nictari perticis Caecil. ap. Fest. palicam mežikati = prepuščati (izpostavljati) se udarcem palic, cum in nervo nictabere Nov. ap. Fest.

2. metaf. (o ognju) utripati, švig(lj)ati, plapolati, plamteti, plameneti, migotati: semina, quae faciunt nictantia fulgura flammae Lucr.

nictō² -ere (po drugih nictiō -īre) vohljati (o lovskih psih): veluti si quando vinclis venatica velox apta solet, si forte feras ex nare sagaci sensit, voce sua nictit ululatque ibi acute Enn. fr., nictit canis in odorandis ferarum vestigis leviter ganniens, ut Ennius in lib. X: „Veluti si quando vinclis venatica velox apta solet, si forte ex nare sagaci sensit, voce sua nictit ululatque ibi acute,“ unde ipsa gannitio Fest.

nictus -ūs, m (prim. nictāre)

1. mežikanje, utripanje z očmi: Novius in Macco Copone: „Actutum scibis, cum in nervo nictabere.“ Unde quidam nictationem; quidam nictum, ut Caecilius in Pugile: „Tum inter laudandum hunc timidum tremulis palpebris percutere nictu: hic gaudere, et mirarier.“ Caecil. ap. Fest.

nīdāmentum -ī, n (nīdus) potrebščina (material) za gradnjo gnezda, gnezdivo: in nervom ille hodie nidamenta congeret Pl.; meton. gnezdo: blattas nidamenta ponere Arn.

nīdificium -iī, n (nīdificāre) gnezdo: servulum, qui causam tanti sceleris uxori suae praestiterat, nudum ac totum melle perlitum firmiter alligavit (sc. dominus) arbori ficulneae, cuius in ipso carioso stipite in[h]abitantium formicarum nidificia borriebant et ultro citro commeabant multiiuga scaturrigine Ap.

nīdificō -āre -āvī -ātum (nīdificus) gnezditi, graditi gnezdo: loculamenta, quibus nidificent aves Col., ex alga, luto Plin., aves in ipso dei vestri ore nidificant Min., aves simulacris fabrefactis insideant, nidificent, inquinent Lact., in cedris nidificant passeres Cass.; preg.: sic vos non vobis nidificatis V. ap. Don.

nīdi-ficus 3 (nīdus in facere) gnezdeč, gnezdo gradeč: ver Sen. tr. ko ptiči gnezdijo.

nīdor -ōris, m (iz *cnīdōs „oster vonj“; prim. gr. κνῖσα, κνῖσσα sopara cvrte tolšče, κνάω in κνίζω [iz *κνιδi̯ω] praskam, let. knìest srbeti) vonj, duh, dah, zadah, smrad, neprijeten vonj, (so)puh, (gost, smrdeč) dim, čad, (so)para, hlap(i) (kuhanih, pečenih, zažganih, osmojenih ali drugih tolstih stvari): paulisper stetimus in illo ganearum tuarum nidore atque fumo Ci., nam penetrare alio sonibus alioque saporem cernimus e sucis, alio nidoris odores Lucr., foedus quidam nidor ex adusta pluma L., barba ambusta nidorem dedit V., non in caro nidore (v vonju pečenke) voluptas H., suae culinae Mart., nigrae culinae Iuv., feotidus Ap.; v pl.: cadaverini nidores Aug. (naspr. vivorum corporum vapores humanorum); occ. duh (vonj) darovane žrtve: dis acceptus nidor penetrat in aethera O.; šalj.: exi inquam nidore cupinam quid lates? Pl. (popačeno mesto, ki ga izdajatelji različno interpretirajo: a) exi inquam, nidor, e culina ali b) exi inquam, nidoricape kot voc. subst. nīdōricapus -ī, m (nīdor in capere) „pečenkovalec“, „pečenkar“).

nīdulor -ārī -ātus sum (nīdulus)

1. intr. delati (graditi) gnezdo (gnezdece), gnezditi: habitat nidulaturque in segetibus id ferme temporis, ut appetat messis pullis iam iam plumantibus Gell., dies deinde illos, quibus alcyones hieme anni in aqua nidulantur, eos quoque septem esse dicit Gell.

2. trans. n. aliquem gnezdo delati za koga, koga v gnezdu gojiti: aliud rursus eorum genus, qui e fimo ingentes pilas aversi pedibus volutant parvosque in iis contra rigorem hiemis vermiculos fetus sui nidulantur Plin.

nīdulus -ī, m (demin. nīdus)

1. gnezdece: cuius rei tanta est vis ac tanta natura, ut Ithacam illam in asperrimis saxulis tamquam nidulum adfixam sapientissimus vir immortalitati anteponeret Ci., n. aviculae Gell., nidulos sibi construere Arn., nidulis suis ad cibum suggerens ova serpentum Amm. svojim mladičem; pren.: opuscula mea, quia plurima evolaverunt de nidulo suo Hier.

2. metaf. o človeškem bivališču = počivališče: n. senectutis Verginius Rufus ap. Plin. iun. počivališče za stara leta (o podeželskem dvorcu), in nidulo meo moriar Vulg.

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.

Niger² -grī, m Níger = Črni

1. priimek Cecilijevega in Pompejevega rodu: Suet.

2. gora v Afriki: Plin.