Franja

replētīvus 3 (replēre) = gr. παραπληρωματικός služeč za izpolnjevanje (zapolnjevanje), izpolnjevanju (zapolnjevanju) namenjen, zapolnjujoč, izpolnjujoč: coniunctio Prisc.; subst. replētīvum -ī, n (sc. vocabulum) izpolnilna (zapolnilna) beseda, mašilo: Prisc.

re-probō -āre -āvī -ātum (re in probāre) spozna(va)ti, proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga za neprimernega (nezanesljivega), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati, zametovati), odkloniti (odklanjati): monetam Icti. znižati (zniževati), razvrednotiti (razvrednotovati, razvrednotevati), razveljaviti (razveljavljati), statuas imperatorum Icti.

repulsōrius 3 (repellere) odganjajoč, odbijajoč, zavračajoč: cohortes Amm.; subst. repulsōrium -iī, n odganjalo, sredstvo za odganjanje: Ambr.

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

respōnsīvus 3 (respondēre) pripraven (primeren) za odgovor, odgovarjajoč: verba Prisc.

restitūtōrius 3 (restitūtor) vzpostavitev prejšnjega stanja (položaja, razmer) zadevajoč, tičoč se postavitve v prejšnji stan (položaj), zadevajoč vrnitev v prejšnji (nekdanji) položaj (status), zadevajoč restitucijo: actio, iudicium Icti.; subst. restitūtōrium -iī, n (sc. iudicium) tožba za vzpostavitev (glede vzpostavitve) prejšnjega stanja (položaja, razmer), tožba za vrnitev (glede vrnitve) v prejšnje stanje (prejšnji položaj, prejšnje razmere), tožba za povrnitev nekdanjega statusa, tožba za restitucijo: in restitutorio agendo Ulp.

resūmptīvus 3 (resūmere) za ozdravitev (okrevanje) služeč, ozdravitven, zdravilen, okrevalen: cyclus, odoramenta, virtus Cael.

resūmptōrius 3 (resūmere) = resūmptīvus 3 za ozdravitev (okrevanje) služeč, ozdravitven, zdravilen, okrevalen: adiutoria Cael.

retentiō -ōnis, f (retinēre)

1.
a) zadrževanje, (za)ustavljanje: aurigae Ci.
b) pridrž(ev)anje, zadrž(ev)anje denarja, ki ga je treba izplačati: Ci. ep.
c) metaf. r. assensionis (= gr. ἐποχή novih akademikov) zadrževanje priznanja (pohvale), prikrajševanje za priznanje (pohvalo): Ci.

2. pridrž(ev)anje (pridržavanje), zadrž(ev)anje (zadržavanje), ohranitev, ohranjanje (ohranjevanje), obdržanje, obdržek, utržek: iudicum Asc., societatis Lact. ohranitev, delicti Tert. neodpust, neodpuščanje (naspr. remissio), retentionem habere ali facere Icti. imeti pravico obdržanja, smeti (ali moči) obdržati.

retrō-versus, (stlat.) retrō-vorsus 3 (retrō in vertere) nazaj obrnjen, nazaj zasukan: ipse retroversus prodidit ora O.; prim.: sententia versa retro V.; metaf.: argumentum retroversum Lact.; adv. nom. sg. m retrovērsus in adv. sg. n retrōversum nazaj, za se (sebe): retroversum cedam Pl., colonia retroversus crescit Petr. pojema, propada.

rīdica -ae, f (prim. gr. ἐρείδω naslanjam, opiram, ἔρεισμα opora, ἀντηρίς opora, oporni steber) štirioglat kol za trto, lik: Ca., Varr., Col., Plin.

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

rōborārium -iī, n (rōbur) = vivarium zverinjak, živalski vrt, obora, rezervat za živali: sed quod apud Scipionem omnium aetatis suae purissime locutum legimus „roboraria“, aliquot Romae doctos viros dicere audivi id significare, quod nos „vivaria“ dicimus, appellataque esse a tabulis roboreis, quibus saepta essent Scipio Africanus ap. Gell.

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.

rūderārius 3 (rūdus) namenjen grušču (drobirju, melu), uporabljan za grušč (drobir, mel), gruščen: cribrum Ap. sito za presejavanje grušča (drobirja, mela).

rūderātiō -ōnis, f (rūdus)

1. izdelava (izdelovanje) talne obloge (estriha), betoniranje, tlakovanje z drobirjem: Vitr.

2. meton. material za talno oblogo (estrih), beton, drobir: Vitr.

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

ruīnōsus 3 (ruīna)

1. hoteč se zrušiti, razpadljiv, rušeč se, podirajoč se, (po)rušljiv, zrel (primeren) za rušenje, ruiníran: aedes Ci., parietes Sen. ph.; pren.: quaedam sibi placendi altitudo ruinosa Aug., tenebris et parietibus quibusdam animae ruinosus Ambr.

2. meton. razpadel, propadel, porušen: domus O. — Subst. ruīnōsa -ōrum, n razvaline, ruševine, ruíne: Vulg.

rutābulum -ī, n (ruere) orodje za strganje (struganje), ogrebanje, mešanje

1. gréblj(ic)a, grebača, greblo, grebalo: Ca., quid ego facerem? [ut] otiosi rodebam rutabulum Nov. fr., Suet., P. F.

2. mešalnica, mešalo: aliqua aromata contusa et cribrata paulatim insparges et iubebis rutabulo ligneo agitari Col.

3. kljuka (motika) za kidanje, kidalnica, kidalo: Isid. (ki piše rotābulum)

4. metaf. moški spolni ud, penis: vel quae sperat se nupturam viridulo adulescentulo, ea licet senile tractet detritum rutabulum? Naev. fr. ap. Non.

sacci-pērium -iī, n (saccus in pēra) naramna torbica za (denarno) mošnjo, torbica (mošnjiček) za na (čez) ramo: eadem illa credo quae meum marsuppium, quod plenum argenti fuit in sacciperio PL. – Soobl. sacci-periō -ōnis, m: VARR. FR. AP. NON.