Franja

mūricīdus 3 len(iv), lenoben, šibke volje, neodločen: nummum nullum habes nec sodali tuo in te copiast … vae tibi, muricide homo! Pl., muricidum, ignavum, stultum P. F.

mūri-legulus -ī, m (mūrex in legere) nabiralec škrlatnikov: Cod. I., Cod. Th.

mūrīnus 3 (mūs)

1. mišji: sanguis Plin., fimus Plin. mišji iztrebek, mišjak (mišjek), pellis Plin. mišja koža, pelles murinae Iust. kunje, hermelinje, lisičje in podobne kože, hordeum Plin. mišji ječmen (vrsta divjega ječmena).

2. mišast, mišje siv: equus Varr. miško, color Col., Pall.

murmillō (myrmillō, mirmillō) -ōnis, m (menda sor. z gr. μορμύλος, μορμύρος neka morska riba) murmílon (mirmílon), vrsta gladiatorjev, ki so se borili v galski bojni opravi, na vrhu svoje galske čelade pa so imeli kot znamenje podobo ribe; murmilonova nasprotnika sta bila retiarius in Threx: Ci. (z obl. myrmillo in inačico murmillo), Q., Sen. ph., Suet., Aur., Amm., P. F., mirmillo armaturae Gallicae nomen ex pisce inditum, cuius imago in galea fingitur Fest.

murmur -uris, n (onomatop. beseda, indoev. *murmur-; prim. gr. μορμύρω šumljam, šumim, lat. fremo, sl. mrmrati, mrmranje, lit. murmlénti, murménti, stvnem. murmurōn, murmulōn, nem. murmeln)

1. mrmranje, žebranje, šepet, godrnjanje, brundanje, brenčanje, zamolklo rjutje zveri: Varr. fr., populi L., serpit per agmina murmur V., virum V. pohvala, placare deos precibus et murmure longo O. pomirjati bogove z žebranjem dolgih molitev, auditur Massyla per avia murmur (sc. leonis) Mart., tigridis Stat., strepit murmure apium cantus V. brenčanje, murmura comprimere O. pomešane klice.

2. metaf. (o stvareh) šumenje, šumljanje, hrumenje, bobnenje, (o trobilih in piskalih) bučanje, donenje, šum, hrup, glas: Ci., Suet., quasi murmur dare in frangendo graviter Lucr., nuda cadens per levia saxa raucum murmur ciet V. šumi, magno misceri murmure (sc. maris) caelum V., tubicen fera murmura conde Pr., m. inflati buxi (piščali) O., minax m. cornuum H., murmura aurium Plin. šumenje po ušesih; pesn.: contemnere murmura famae Pr.

Opomba: Murmur m: Varr. ap. Non.

murmurō -āre -āvī -ātum (murmur)

1. mrmrati, mrmljati, godrnjati, brundati, žebrati: secum Pl., servi murmurant Pl., flebile lingua murmurat exanimis O. (o slavčevem glasu), interdum et secum ipse murmurat Plin. včasih je glas ječeč, magia murmurata carminibus Ap., murmuravit populus contra Moysen Vulg.

2. (o stvareh) šumeti, hrumeti, bučati, prasketati: spumea murmurat unda V., murmurans mare Ci., murmurantes ignes Plin., intestina murmurant Plin. po trebuhu (črevesju) kruli, „čreva se kregajo“. Pl. — Dep. soobl. murmuror -ārī -ātus sum

1. intr. mrmrati, mrmljati, godrnjati: Vulg., in eo loco populus murmurari coepit Quadr. fr., ita uti soliti eramus Romae in balneis, plodere coepimus et murmurari Varr. ap. Non., praesertim cum ventrem meum coerceam nec murmurari patiatur Varr. ap. Non.

2. trans. godrnjati nad čim: quidam tarditatem poetae murmurari, plures defendere Ap.

murobrechārius (myrobrechārius, murobathārius) -iī, m (gr. μύρον in βρέχω) dišavar: aut manulearii aut murobrecharii (po drugih izdajah myrobrecharii, po novejših izdajah murobatharii ) Pl.

murra² (murrha, myrrha) -ae, f (prim. gr. τὰ μόρρια, τὰ μούρρινα (orientalsko ime za material, iz katerega so izdelovali kozarce in veze), perz. mori, muri steklena kroglica)

1. rudnina jédavec, fluorít; iz redkih večjih kosov te rudnine so izdelovali dragocene posode: maculosae pocula murrae Mart.

2. meton. posoda iz jédavca: non auro murraque bibunt, sed gurgite puro vita redit Lucan., nos bibimus vitro, tu murrā Mart., murras graves crystallaque portat Stat.

Murrius -iī, m Múrij, živinorejec iz Reata, eden od udeležencev v dialogu Res rusticae, strokovnjak za vzrejo oslov in mul: Varr.

murteus (myrteus) 3 (murtus, myrtus)

1. mirtov: silva O., V., corona Val. Max., myrtea corona (sc. Papirius) usus est, quod Sardos in campis Myrteis superasset P. F., vinum Plin., oleum Plin. = subst. murteum -ī, n: Cels.

2. metaf.
a) mirtove (kostanjeve) barve, kostanjev: gausapina Petr., panni Isid., coma Tib., color Pall.
b) bot. olea m. „mirtova oljka“, vrsta oljke. Col.

murtus (myrtus) -ī in -ūs, f (m: Ca.) (gr. μύρτος)

1. mirta, mirtovo drevo, posvečeno Veneri: Cat., Plin., Plin. iun., Val. Max., Cels., Vulg., myrtus bicolor O. „dvobarvna“ (zaradi belih in črnih jagod), pōpulus Alcidae gratissima, vitis Iaccho, formosae murtus Veneri V., Paphiae myrtus V., O.

2. meton.
a) mirtov gaj (log), mirtovje: densis hastilibus horrida myrtus V.
b) palica iz mirtovine: pastoralis praefixā cupide myrtus V.
c) mirtov venec: caput impedire myrto H., ministrum non dedecet myrtus H.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

musca¹ -ae, f (prim. gr. μυῖα, sl. muha, mušica) muha: Varr., Sen. ph., muscarum et culicum multitudo Amm., calvi momordit musca nudatum caput Pl., fugare muscas Mart., muscas captare ac stilo praeacuto configere Suet.; preg.: non posse videtur muscam excitare Sen. ph. nobene muhe pregnati, „nobene vodice skaliti“; pren. o radovednežih: Pl. ali o vsiljivih, nepovabljenih gostih: Pl. in sploh o vsiljivih ljudeh (prim. sl. „siten kakor muha“): puer, abige muscas Ci.

muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

2. metaf. kobúl: Plin.

mūs-cerda -ae, f (*mūsscerda iz mūs in scerda; prim. indoev. subst. *sk̑ṓr, gen. *sk̑nés; prim. lat. cerno, cero, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, iztrebek, sl. srati; po tvorbi mūs-cerda „mišji izloček, iztrebek“ so nastale obl. su-cerda (Tit. fr.), ovi-cerda (Fest.)) míšjak, míšjek, mišji iztrebek = murinus fimus: Plin., muscerdas primā syllabā productā dicebant antiqui stercus murinum Fest.

mūs-cipula -ae, f in mūs-cipulum -ī, n (mūs in capere) mišelovka, mišnica: hic ut muscipulae tentae atque ut scorpios cauda sublata Luc. ap. Non., nec non si parit humus mures, minor fit vindemia, nisi totas vineas oppleris muscipulis, quod in insula Pandateria faciunt Varr., aliquot secutis venit et retorridus, qui saepe laqueos et muscipula effugerat Ph., sine dubio verendum est, ne quando in muscipulo syllabas capiam Sen. ph.; pren. = gr. παγίς past, zanka, nastava: muscipulam tendere Aug.

mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. — Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.

mūs(i)mō -ōnis, m (gr. μούσμων) neka sardinska žival, menda muflon (Ovis musimon Linn.), prednik domače ovce: Plin.; Rimljani so s tem izrazom označevali neskopljene osle, konje idr.: pretium redimet, qui vendit equum, musimonem Luc. ap. Non., asinum aut musimonem aut arietem Ca. ap. Non., est in Hispania, sed maxime Corsica, non absimile pecori genus musmonum, caprino villo quam pecoris velleri propius, quorum e genere et ovibus natos prisci umbros vocaverunt Plin.

Mūsōnius -iī, m Muzónij, s celim imenom C. Musonius Rufus Gaj Muzonij Ruf, roj. v Volzinijih v Etruriji, stoik, slovel za časa Nerona, Vespazijana in Tita, Epiktetov učitelj: T., Plin. iun., Gell., Amm. — Od tod adj. Mūsōnīanus 3 Muzónijev: Amm.