Franja

Polygnōtus -ī, m (Πολύγνωτος) Polignót, slaven grški slikar in kipar v Atenah, rojen na otoku Tazos, Sokratov sodobnik: Ci., Plin.

Polym(n)ēstōr -oris, acc. -em in -a, m (Πολυμ(ν) ήστωρ) Polim(n)éstor, kralj Bistonov v Trakiji, Priamov zet, Ilionin mož: O., Hyg., Serv.; prim. Polydōrūs.

Polynīcēs -is, m (Πολυνείκης) Polinêjk (Poliník), Ojdipov sin, brat Antigone, Ismene in Eteokla, s katerim se je spustil v dvoboj za tebansko kraljestvo in skupaj z njim padel: Hyg., Stat., Plin.

polyptōton -ī, n (gr. πολύπτωτον) políptoton = ponavljanje iste besede v različnih sklonih v enem stavku (čisto lat. multiplicatum): Char., M.

polysarcia -ae, f (gr. πολυσαρκία) preveliko tvorjenje (nastajanje) mesa v telesu, polisarkíja: Cael.

polytrichon -ī, n in polythrix -trichos, f (gr. πολύτριχον, πολύϑριξ)

1. bot. venerini lasci, starejše práprotica: Plin.

2. (v obl. polythrix) polítriks, neki nam neznan dragulj: polythrix in viridi capillaturam ostendit, sed defluvia comarum facere dicitur Plin.

pōmērium (in pōmoerium) -iī, n (= *post-moerium iz *pos-moiriom; *pos iz post in moiriom iz moerus = mūrus)

1. obzidna ledina, obzidna gmajna, obzidna ograda, pomêrij = nezazidan in neobdelan pas ob mestnem obzidju: T. idr., pomerium intrare, transire Ci., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium (prostor za zidom (obzidjem), za(ob)zidni prostor) interpretantur esse; est autem magis circamoerium … hoc spatium, quod neque habitari neque arari fas erat, non magis, quod post murum esset, quam quod murus post id, pomerium Romani appellarunt; et in urbis incremento semper, quantum moenia processura erant, tantum termini hi consecrati proferebantur L.

2. pren. meja: qui minore pomerio finierunt Varr., certos scientiae fines et velut quaedam pomeria et effata posuerunt Macr. — Soobl. postmoerium: post ea qui fiebat orbis, urbis principium; qui quod erat post murum, postmoerium dictum, † eius † que auspicia urbana finiuntur Varr., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium interpretantur esse L.

Opomba: Prim. tudi obl. posimirium (v nekaterih rokopisih posimerium): [Posimi]rium esse ait Antistius … [ponti]ficalis pomerium, id est l[...]cato P. F.

Pōmētia -ae, f Pométija (Pomécija), prastaro mesto Volskov v Laciju: L.; popolni obl. Suessa Pōmētia, tudi samo Suessa (gl. Suessa). — Soobl. Pōmētiī -ōrum, m Pométij(c)i (Pomécij(c)i): V. — Od tod adj. Pōmētīnus 3 pométijski (pomécijski): populus Ca., manubiae L.

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

Pompēiopolis -is, acc. -im, f (Πομπηϊούπολις) Pompejópolis = „Pompejevo mesto“, kasnejše ime mesta Soli v Kilikiji, ki ga je uničil Tigran, znova pa postavil Pompej: Mel., Plin., T.

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

Pomptīnus² 3 Pomptín(ov), ime rim. rodu. Poseb. znan je C. Pomptīnus Gaj Pomptin, pretor l. 63, l. 62 do 59 propretor v Narbonski Galiji, Ciceronov legat v Kilikiji l. 51: S., Ci. ep.

ponderātiō -ōnis, f (ponderāre)

1. tehtanje, pretehtavanje, uravnotežanje, uravnovešanje, ponderácija, ponderíranje: Vulg., aequā ponderatione confici Th. Prisc.; v pl.: cum enim extra finem centri promoventur, premunt eum locum, ad quem propius accesserunt, quemadmodum in statera pondus, cum examine progreditur ad fines ponderationum Vitr.

2. tehtanje, pretehtavanje = razmišljanje, premišljevanje o čem: Fulg.

pondus -eris, n (pendēre)

1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

2. meton.
a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

3. metaf.
a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

Pontia -ae, f Póntija (Póncija, zdaj Ponza), otok v Tirenskem morju ob obrežju Lacija: L., Suet.; pl. Pontiae -ārum, f Póntiji (Pónciji) = otok in naselbina na njem: L., pa tudi = skupina majhnih otočkov okrog Pontije (Poncije), Póntijski otoki (Póncijski otoki): Varr., Mel., Suet. — Od tod preb. Pontiānī -ōrum, m Pontijáni (Poncijáni), Póntijci (Pónciji): L.

2. otok pri Krku: Plin.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

Pontius 3 Póncij(ev), Póntij(ev), ime prvotno samnijskega, pozneje rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Gaj Poncij (Pontij), vodja Samnitov pri Kavdiju: Ci., L., Fl.

2. L. Pontius Aquila Lucij Poncij (Pontij) Akvila, eden od Cezarjevih morilcev: Asin. Poll. in Ci. ep., Suet.; isti tudi samo Aquila: Ci.

3. Pontius Pilātus Poncij (Pontij) Pilat, cesarski namestnik v Judeji, ki je obsodil in dal križati Kristusa: T., Tert., Lact.

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.