Franja

pūrgāmentum -ī, n, večinoma v pl. (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, neskluta: Plin., Petr. idr., cloaca maxima receptaculum purgamentorum urbis L., sacrum illud caput (sc. Catonis) purgamentis oris aspergere Sen. ph., purgamenta hortorum T.

2.
a) odpadek, izvržek, izmeček, izmetek, otrebek: Sen. ph., purgamenta cortis (= cohortis), salsamentorum Col., spinae et purgamenta alia Arn. plevel, purgamenta freti aestuantis Cu. izvržek, naplavina (o biserih).
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: purgamentum aeris Th. Prisc., ferri purgamenta Th. Prisc.

3. metaf. (kot psovka) nesnaga, izmeček: Petr.; v pl. izvrg, izmeček, izmetek, izvržek, drhal, sodrga: purgamenta servorum, urbis, urbium, exsilii Cu.

4. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, čistilo, spravno sredstvo, spravilo, spravina: quae striges comederunt nervos tuos, aut quod purgamentum [in] nocte calcasti in trivio aut cadaver? Petr.

pycta -ae, m in pyctēs -ae, m (tuj. πύκτης) borec s pestmi, boksar, šakač (čisto lat. pugil): Plin., Tert. idr., Simonides idem ille, de quo rettuli, victori laudem cuidam pyctae ut scriberet Ph., haec quaecumque meo numeratis stigmata mento, in vetuli pyctae qualia fronte sedent Mart., te … longiorem Fido Annaeo iurabo et Apollonio pycte Sen. ph., gladiatores ante convivium pugnantes sibi et pyctas frequenter exhibuit Lamp.; metaf. borbeni petelin, petelin za boj, (petelin) togotnik: censemus instituere vectigal industrii patrisfamiliae, non rixiosarum avium lanistae, cuius plerumque totum patrimonium, pignus aleae, victor gallinaceus pyctes abstulit Col.

quadrantārius 3 (quadrāns) k četrtini dvanajstdelne celote spadajoč

1. četrtinski: tabulae quadrantariae Ci. fr., (lex Valeria feneratoria de aere alieno je l. 86 vpeljala nove dolžniške knjige, po katerih so se dolgovi znižali na 1/4).

2. kar se dobi za četrtino asa, vreden četrtino asa: res quadrantaria Sen. ph. (o kopeli), quadrantaria permutatio Ambr. znižanje na 1/4 asa, toda: quadrantaria illa permutatio Ci. tista zamenjava kopelnine (kopališčnine), kopališkega beliča (Metelova soproga Klodija je baje kopališkemu nadzorniku nam. običajne kopelnine (1/4 asa) dala samo sebe; s tem si je prislužila vzdevek Clytaemnestra quadrantaria: Cael. ap. Q.).

quadrīgārius 3 (quadrīga) k (tekmovalni) četverovpregi (štirivpregi, kvadrígi) sodeč, četverovprežen, štirivprežen, za četverovprego (štirivprego, kvadrigo) namenjen: habitus Suet. voznika četverovprege, pulvis Veg. za konje v četverovpregi; subst. quadrīgārius -iī, m voznik tekmovalne četverovprege (štirivprege, kvadríge) v cirkusu, dirkač: Ci. fr. ap. Asc., Varr., Suet., Arn., P. F. Kot nom. propr. Quadrīgārius -iī, m Kvadrigárij, gl. Claudius.

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).

quadruplicātō (quadriplicātō), adv. (quadruplicāre) za štirikratnik (četverino), štirikrat toliko, početverjeno: Veneris quindecies pluribus subit, rursus Saturni et Iovis duplicato degrediuntur, Martis etiam quadruplicato Plin.

quadruplor -ārī (quadruplus) ovajati, biti ovaditelj (ovaduh), biti za ovaduha (prim. quadruplator 2.): neque quadrup[u]lari me volo: neque enim decet sine meo peric[u]lo ire aliena ereptum bona: neque illi qui faciunt mihi placent Pl. (Persa 63, kjer v nekaterih izdajah najdemo quadrupulārī).

quaesō -ere, redko quaesīvi (osnovna obl. *quaisso, quaesso, prim. quaerō)

1. iskati, skušati dobiti (priskrbeti, ohraniti) kaj: astrologorum signa in caelo quaesit Enn. ap. Ci., quaeso adveniente morbo nunc medicum tibi Pl. ap. Non., nautis mari quaesentibus vitam Enn. ap. Fest., liberûm quaesendûm causā ali liberorum quaesendûm gratiā Enn. ap. Fest.

2. prositi, naprositi (naprošati); z acc. rei: non divom pacem … prece quaesit Lucr.; večinoma v 1. os. sg. ali pl. (quaesumus) s finalnim stavkom (pogosto kot vrivek v njem); naprošena oseba stoji v acc. ali abl. z a(b): Naev. ap. Don. et Serv., Caecil. ap. Non., Ca. idr., id uti permittatis, quaesumus L., precor quaesoque, ne … facere et pati omnia nefanda velis L., te quaeso, ut me iuves Pl., deos quaeso, ut sit superstes Ter., Carionem quaesivit, ut adulescentior aetati concederet Mamerci S. ap. Prisc., quaeso a vobis, ut audiatis ali ne putetis Ci.; s samim cj.: deos quaeso, floreas Cu., quaeso, parcas mihi Pl.; kot vrivek: decretum, quaeso, cognoscite Ci., reficite vos, quaeso, iudices, per deos immortales Ci., quam ob rem aggredere, quaesumus et sume ad hanc rem tempus Ci. ep.; včasih kot vzklik začudenja prosim(o) te ali vas = za božji čas!: ubinam est, quaeso? Ter., quaeso edepol, num tu quoque etiam insanis? Pl., quaeso, etiamne tu has ineptias? Ci. ep.

3. vprašati (vpraševati): vatem adgredior dictis ac talia quaeso V.

quam-ob-rem (ixpt.) ali quam ob rem

1. vprašalno zakaj?, čemu?, iz kakšnega razloga?: v neodvisnem vprašanju: Pl. idr., quam ob rem id tute non facis? Ter., quam ob rem sciebas? quam ob rem etiam suspicabare? Ci.; v odvisnem vprašanju: cum … quaereret, quamobrem Ariovistus proelio … non decertaret C.

2. relat. (za)radi česar, za kar: Pl., Ter. idr., illud est, quamobrem haec commemorem Ci.; kot relat. conj. = (in) zato, zato pa: quam ob rem quaeso a vobis Ci., quam ob rem ali quoniam ali quam ob rem quamquam Ci. ep.

quasillus -ī, m ali quasillum -ī, n (demin. iz quālus, quālum) pleteničica, pletena košarica: in arboribus radices uti capiant, calicem pertusum sumito tibi aut quasillum Ca.; poseb. pleteničica za predivo (volno): Pr., huius domi inter quasilla (= v prejnici) pendebatur aurum Ci., pressum quasillo scortum Tib. ki mora presti, nizka.

quī², adv. (stari abl. sg. pron. qui in quod = quo)

1. interrog.
a) kako?, kako pa?, kako vendar?, od kod (odkod)?: neodvisno: Pl., Ter. idr., qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., qui fit, Maecenas … ? kako je to … , od kod (prihaja) to … ? H.; enak pomen ima tudi quīdum? Pl. Od tod abl. sg. n quō

1. abl. instrumenti s čimer, po čemer; v relat. sklopu = in s tem, in zato (pa), in tako: id, quo multitudo maxime delectatur Ci.; pogosto v glavnih stavkih: Ter. idr., quo (= et eo = in tako) factum est, ut … N., anseres voraces sunt; quo (in zato, zato pa) temperandum iis est Varr., quo (zato) etiam magis vituperanda est rei maxime necessariae incuria Ci.

2. abl. mensurae (za) kolikor, čim; (in za) toliko, (in) tem; pri komp. večinoma z determinacijo: quo difficilius, hoc praeclarius Ci., homines quo plura habent, eo ampliora cupiunt Ci.; brez determinacije: C., quo plures erant, maior caedes L.

3. krajevno kamor; v relat. sklopu in tja(kaj): Ca., Varr. idr., Miltiades cursum direxit, quo tendebat N., more, quo (= in quod) influit C., in eum locum, quo exercitui aditus non erat C., illorum locorum, quo pervenerimus Ci., ubi decidimus, quo prius Aeneas H.; z determinacijo: corpus in eam partem, quo … N., ibit eo, quo vis H., eodem inferri, quo ii, qui ad supplicium essent dati N.; v relat. sklopu: O., quo ut venit N.

4. načinovno kakor: Hermionam Pylades, quo Pallada Phoebus, amabat O.

5. conj. da bi s tem, da bi tako, da bi čim; kot relat. sklop: Pl., Ter., O., L., S., H. idr., in funeribus sublata erat celebritas mulierum, quo (= ut eo) lamentatio minueretur Ci., docebo, quo facilius intellegi possit N.; za subst. causa = zaradi česar, da: vim morbi in causā esse, quo serius perficeretur L.; quo ne = ut ne: L., Ci. ep. idr., quo ne per vacuum incurreret hostis H.; z nikalnico: non quo (tudi non quod) ne kakor da bi, ne zato ker bi, ne da bi: utar oratione perpetuā; non quo hoc sit necesse, verum ut experiar Ci., non quo otium sequerentur, sed ut … N. Od tod pogosto quō minus ali quō-minus (ixpt.) = ut eo minus „da tem manj“ za glagoli oviranja, ustavljanja (verba imperiendi) in sopomenskimi pojmi kot rahlejši izraz za nē, sl. da ne ali inf.: Ter., T. idr., quae formido impedit, quominus causam velint dicere? Ci., non recusavit, quominus legis poenam subiret N., non fuerat Mario religio, quominus Glauciam occideret Ci., stetisse per Trebonium videbatur, quominus oppido potirentur C. da je bilo na Treboniju (= da je Trebonij kriv, da je Trebonij preprečil), da se niso polastili mesta; tudi: conari, quo fiant minus C., redko in predklas. minus quo: ne vereatur, minus iam redeat domum Ter., v istem pomenu tudi (redki) quō sētius (secius): Afr. fr., impedimento est, quo setius feratur lex Corn.; odvisno: Pl., Ter. idr., quaero, qui scias Ci., videre, qui conveniat L.; včasih = kako drago, po čem, za koliko: indica, minimo daturus, qui sis, qui duci queat Pl. povej najnižjo ceno, za katero se more dobiti, ut quantum possit quique liceat, veneant Pl.
b) zakaj?: qui non? Pl., non potest … — Qui? — Quia habet … Ter.

2.
a) relat. s čimer, od koder: Pl., Ter., Enn. ap. Non. idr., in tantā paupertate decessit, ut, qui efferretur (ob čemer bi ga bili mogli pokopati = za pogrebne stroške), vix reliquerit N., doleo me non habere … qui utar Ci.
b) kot veznik (= gr. ὅπως) da (bi): Ter., restim volo mihi emere. — Quam ob rem? — Qui me faciam pensilem Pl.

3. nedoločno nekako, v želelnih stavkih (= utinam) da bi vendar: Ter., qui istum di perdant Pl., qui illi dii irati (sc. sint)! Ci. ep.

quīndecim-virī -ōrum in -ûm, m (ixpt., pisano tudi quīndecim virī) kvindecímviri (kvindecimvíri), petnajsteri možje, petnajsterica (mož), petnajsteričniki, petnajsterično poverjeništvo za opravljanje kakega uradnega posla v Rimu

1. quindecim vir sacris faciundis Ap., Gell. (okrajšano XVviri S. F.) ali quindecimviri sacrorum Aug.; tudi samo quindecimviri T., Plin., Suet. petnajsterica (mož za opravljanje daritev), eden izmed treh velikih svečeniških kolegijev ali zborov (pontifices, augures in XVviri), ki je nadzoroval Sibiline knjige in ob nevarnosti iz njih razbiral potrebna spravna dejanja. Sprva sta to nalogo opravljala le dva svečenika (duoviri), po l. 367 deset (decemviri), od Sule dalje petnajst svečenikov; ti so skrbeli tudi za bogoslužje Velike matere (Magna Mater) ter potrjevali in posvečevali njene svečenike, ki so zato sami sebe imenovali sacerdotes quindecemvirales: Canīnius Gallus quindecimvirûm T. eden izmed … ; ločeno: quindecim Diana preces virorum curet H. Po tvorbi sg. quīndecimvir -ī, m kvindecímvir (kvindecimvír), petnajsteričnik, član petnajsterice: T.

2. quindecimviri agris dandis kvindecímviri (kvindecimvíri) za razdelitev zemljišč: Plin.

quot-annīs, adv. (quot, annus; prim. quot 3; sprva quot [anni sunt] kolikor je let, potem postavljeno kot adv. v abl.) vsako leto, vsa leta, leto na leto, leto za letom: Ci., C., H. idr., quid istae quae vestei quotannis nomina inveniunt nova? Pl., haec omnia quotannis diligenter uti condita habeat Ca., ni vis humana quotannis maxima quaeque manu legeret V., Carthagine quotannis bini reges creabantur N.

re (starejše rē) in (v prvotni obl.) red, neločljiva predpona; polna obl. red

1. pred samoglasniki: red-ire, red-igere, red-olere, red-hibere.

2. pred soglasniki: red-dere; priličena v rel-liquiae, rel-ligio idr. sicer pa

3. večinoma re: re-ducere, re-bellis idr.

4. re nalično pred samoglasniki (toda šele poklas.): re-amare, re-unire idr., pomeni pa
a) nazaj, za, od: reducere, recedere, recurrere, recusare, reprobare, reclinis.
b) proti, zoper: reluctari, rebellare, redamare, restare.
c) metaf. α) (ponavljanje) zopet, znova, vnovič, ponovno, spet, še enkrat, drugič: recognoscere, recoquere, resumere. β) na pravo mesto, v pravo stanje: reponere, reddere, restituere. γ) pomen je nejasen: recensere, redimere.

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

receptōrius 3 (receptor) za sprejem sposoben (pripraven, primeren, prikladen, dober): locus Tert.; od tod subst. receptōrium -iī, n zavetišče, zatočišče, zavetje, bivališče, prenočišče, dom: Sid.

recorporātīvus 3 (recorporāre) kot medic. t.t. k ozdravitvi (ozdravljenju) telesa sodeč, za ozdravitev (ozdravljenje) telesa koristen, ozdravitvi (ozdravljenju) telesa služeč, ozdravitven, zdravilen, rekorporativen = gr. μετασυγκριτικός: curatio, virtus, cucurbitae Cael.

recreābilis -e (recreāre) za okrepčanje (za oddih) služeč, okrepčanju (oddihu) namenjen, okrepčevalen (krep(č)ilen), okrepčilen, oddihovalen, počivalen: delectatio Cass.

recubitus, abl. -ū, m (recumbere) leganje, pad, padec, polaganje, položitev, zleknjenje, zleknitev: Plin., Hier.; pl. meton. sedeži (ležišča, prostori) za mizo: amant primos recubitus in cenis Vulg.

re-cumbō -ere -cubuī (re in *cumbere)

1. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se nasloniti (naslanjati), leči (legati), uleči (ulegati) se (k počitku), zlekniti (zlekovati) se, (za)spati: O., Sen. rh. idr., eum primo, perterritum somnio, surrexisse; dein … recubuisse Ci., mulier sopita recumbit Lucr. zaspi, cum a conventu se remotum Dion domi teneret atque in conclavi edito recubuisset N. = in cubiculo recumbere Ci.; occ. leči za mizo, ležati pri mizi: Ph., Vulg., Aug. idr., recumbere in triclinio Ci., si potes Archiacis conviva recumbere lectis H., cum cibi capiendi causa recubuisset Val. Max., qui proximus recumbebat Plin. iun. najbližji mi omizni sosed. V.

2. metaf.
a) pasti (padati), spustiti (spuščati) se, omahniti (omahovati), (z)gruditi se, (z)rušiti se, pogrezniti (pogrezati) se: Plin. idr., unda ponto recumbit H., pons in palude recumbit Cat., umero O. ali in umeros cervix recumbit V. omahne, tauri recumbunt medio sulco O., iuba … recumbit in armo V. se spušča, nebulae campo recumbunt V. ležejo na polje, se spustijo na polje, visijo (se vlečejo) nad poljem; (o podirajočih se stavbah) sesesti (sesedati) se, usesti (usedati) se, ponikniti (ponikati): recumbit onus (sc. domus quassatae) in proclinatas partes O., recumbit pila vadis penitus illisa V.; pesn.: in te omnis domus inclinata recumbit V. nate se naslanja (opira), na tebi sloni.
b) nasloniti (naslanjati) se, ležati: iugera pauca Martialis longo Ianiculi iugo recumbunt Mart.