Franja

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

penitus² 3 (sor. s penus -oris, penes, pene, penetrāre, penātēs) (z)notranji: ignis Vitr., usque ex penitis faucibus Pl., mente penitā conditum Ap., in penitiorem partem domūs Ap. ap. Prisc., interiores partes domuis (= domūs) penitissimae Varr. fr., ex barbarā penitissimā Pl.; subst. penita -ōrum, n najbolj notranji deli, sred(in)a sred(in)e: sacri loci Iul. Val.; abs.: in penita perducere Iul. Val. v najbolj notranje sobane; adv. penitē znotraj: Cat.

Penius -iī, m (Πενιός) Pénij, rečica v Kolhidi, ki se izliva v črno morje: O., Plin.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

pennātus 3 (penna) krilat, pernat: Iovis altissimi pennata satelles Ci., apes, equi Plin., Fama H., Zephyrus Lucr., ferrum Plin. pernato železo = puščica, agnae (v salijski pesmi) = spicae P. F.; subst. pennāti -ōrum, m ptice, ptiči: Iuvenc.

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

pēnsiō -ōnis, f (pendere)

1. tehtanje, odtehtavanje; od tod meton. teža, breme: Vitr.

2. (iz)plačilo, (iz)plačevanje; meton.
a) posamezen obrok, posamezna postavka: prima, altera Ci., coniunx nimium diu debet tertiam pensionem Ci., tribus pensionibus solvere L., praesens L. v gotovini (plačan). L.
b) davščina, naklad: Aur.
c) najemnina: Iuv., Suet., Icti., bima Mart. dve leti zaostala, dve leti neplačana.
d) zakupnina: Col., Suet.
e) obresti: Lamp.

3. metaf. nadomestilo, odškodnina, odškodovanje: Petr.

pēnsitō -āre -āvī -ātum (frequ. k pēnsāre)

1. natančno (pre)tehtati, odtehtavati: lanam Aur.; pren.: vitam aequā lance Plin. = pravično presojati.

2. metaf. natančno pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišlj(ev)ati): Plin. iun., Suet. idr., quae (sc. consilia) pensitanda magnis animis essent L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: diu pensitares, quem eligeres Plin. iun.; v abs. abl. z odvisnim vprašalnim stavkom: saepe apud se pensitato, an coërceri … cupidines possent T. po pogostem premišljevanju, diu pensitato, nĕ … an T. po dolgem preudarjanju; occ. pretehtavajoč primerjati: philosophorum sectatores cum veteribus Pythagoricis Gell., incommoda cum emolumento spei Gell.

3. occ. plač(ev)ati: qui vectigalia nobis pensitant Ci., stipendio, quod Arachosiis utraque natio pensitabat, imposito Cu.; abs.: praedia … quae pensitant Ci. ki so podvržena davku.

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

Pentrī -ōrum, m Péntri, pleme v Samniju z glavnim mestom Bovianum: L.

penus² -oris, n ali penus -ūs in -ī, m, f ali penum -ī, n (indoev. kor. *pen- krmiti, pitati, sor. s kor. *pā(i)- v pāsco; prim. lit. penù krmiti, pitati) zaloga živeža, živež, živilo, hrana, jestvina: est omne, quo vescuntur homines, penus Ci., sibi penum alium adornet Pl., penum aliud Pl., penī (gen. sg.) Pl., penūs (gen.) Lucr., Vitr., omnem penum congerebat Ter., magna penus consumpta peribit Luc. ap. Non., in penum herile Afr. ap. Prisc., portet frumenta penusque (acc. sg.) H., in locuplete penu Pers., avium … multiplex penus Suet., penus ponderibus onerata Vitr., penori in penui, penu certā, traditā peno, penoris aliquid, penum meam Icti., penus anuos Pl., priusquam penora contingat Col.

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

per-absurdus 3 (per in absurdus) popolnoma (zelo) neslan, neskladen, brezmiseln, nesmiseln, absúrden: illud perabsurdum, quod dicitis … Ci., haec, quia videntur perabsurda Ci., etiam illud, si quis dicere velit, perabsurdum sit, ita diligi a sese quemquam, ut … Ci.; v tmezi: per enim absurdum Dig.

per-accommodātus 3 (per in accomodatus) zelo priročen (udoben, ugoden, lagoden); v tmezi: per fore accommodatum Ci. ep.

per-acerbus 3 (per in acerbus) zelo trpek: uva primo est acerba gustatu, deinde maturata dulcescit Ci.; metaf.: mihi quidem illud … peracerbum fuit, quod … Plin. iun. me je zadelo v živo, me je zelo (za)bolelo, da …

Peraea² -ae, f (Περαία) Perája, mesto v Argolidi, mitilenska kolonija: L.

per-agrō -āre -āvī -ātum (per in ager) obiti (obhajati), obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), prepotovati, hoditi okrog, potovati skozi (po, v): Ceres omnem orbem peragravit terrarum Ci., agros Ci., utrumque litus Italiae L. ali litora classe H. prepluti, prejadrati; metaf. prodreti (prodirati) v kaj, pronicati, prenikniti (prenikati), pronikniti (pronikati) v kaj: orator ita peragrat per animos Ci., rerum naturam Sen. ph. kot raziskovalec prodirati, omnes latebras suspicionum dicendo Ci. prodreti v svojem govoru v vse skrite sume, preiskati (izslediti) vse skrite sume; abs.: eā (tod) fama peragravit Ci. se je razširila. — Pt. pf. peragrātus 3 tudi med. = potem ko je kdo prepotoval, „prepotovavši“: Vell. — Od tod adv. pt. pr. peragrānter potujoč skozi, na poti (popotovanju) skozi: hi peragranter et dissimulanter honoratorum circulis assistendo pervadendoque divites domus egentium habitu, quidquid noscere poterant vel audire, latenter intromissi … Amm.

pērātim, adv. (pēra) po naramnikih (krušnjakih, torbah, nahrbtnikih): ductare Pl. ukaniti (ukanjati) za denar v naramniku (krušnjaku, torbi, nahrbtniku).

per-bacchor -ārī -ātus sum (per in bacchārī) (v razkošju) (pre)divjati: multos dies Ci.; metaf.: perbacchata domos incendia Cl.

per-benīgnē, adv. (per in benīgnus) zelo dobrotljivo (dobrohotno, dobrodušno): Ter.; v tmezi: per mihi benigne respondit Ci. ep.