Franja

meri-bibulus 3 (merum in bibulus) vinopivski: puella Aug. vinopivka.

merīdiānus 3 (merīdiēs)

1. (o)poldanski, (o)poldanji: tempus Ci., tempora, somnus Plin. iun., Cels., meridianis temporibus Col., horae Varr. in (pren. o poldnevu življenja) spectaculum Sen. ph., sol L., cibus Suet. zajtrk, malica, prigrizek (ob dvanajstih); subst. merīdiānī -ōrum, m (sc. gladiatores) opoldan se boreči gladiatorji: Suet.; adv. abl. merīdiānō (sc. tempore) opoldne, opoldan: Plin.

2. južen, proti jugu: Varr., Plin., Suet., regio, vallis L., pars meridiana murorum Amm., circulus Sen. ph. polútnik, ravník (rávnik), ekvátor, circinatio circuli, quae dicitur meridiana Vitr. poldnevna črta, (črta) poldnevnica; subst. merīdiānus -ī, m (sc. cardo ali sol) jug: Vell., m. aequinoctialis Col., oriens, occidens, meridianus et aquilo Aug.; merīdiāna -ōrum, n (sc. loca) poldnevni (južni) kraji, južna območja (področja): meridiana Indiae Plin.

merīdiēs -ēī, m (f: Amm.) (iz *medīdiē (loc.), nastalo iz medius in diēs)

1. (o)poldan, (o)poldne: Pl., Ter., diem diffindere insiticio somno meridie Varr., Milo permansit ad meridiem mirifica hominum laetitia, summa cum gloria Ci., ante meridiem Ci. dopoldne, post meridiem Caelius in Ci. ep., Plin. iun. popoldne, m. inclinat. H., mero meridie si dexerit illi tenebras esse Petr. ob svetlem poldnevu, meridie Suet.

2. meton. južna stran, jug, južno območje (področje): Asia enim iacet ad meridiem et austrum, Europa ad septemtriones et aquilonem Varr., inflectens sol cursum tum ad septemtriones, tum ad meridiem Ci., spectare ad meridiem C., his ex manubiis arx Athenarum, qua ad meridiem vergit, est ornata N., a meridie Aegyptus obiacet, ab occasu Phoenices T.

3. metaf. sredina časa: noctis Varr. polnoč, aetatis Non. življenja.

merīdiō -āre (-āvī) -ātum in merīdior -ārī (merīdiēs) opoldne spati, imeti opoldanski počitek: meae deliciae mei lepores iube ad te veniam meridiatum Cat., dum ea meridiaret Suet., longis diebus meridiari potius ante cibum; sin minus, post eum Cels., inter acervos eorum meridiati sunt Vulg.

Mērionēs -ae, m (Μηριόνης) Meríon, Krečan, Idomenejev bojni sotovariš in voznik pred Trojo: H., O.

meritō -āre -āvī (frequ. gl. merēre)

1. (za)služiti: HS D annua Plin., fundus, qui sestertia dena meritasset Ci. ki je prineslo.

2. (s subst. stipendia in brez njega) služiti za vojaško mezdo, služiti v vojski, biti vojak: meritavere Cato ait pro meruere Ca. ap. P. F., tunc terga dedisse damnatis Siculas longe meritare per oras impositum, donec Latio decederet hostis Sil.

Mermeros -ī, m (Μέρμερος) Mêrmer

1. eden od Kentavrov na Piritojevi svatbi: O.

2. sin Jazona in Medeje: Hyg.

Merō -ōnis, m (merum) Méron = „vinopivec“, „pivec čistega vina“, vzdevek cesarja Tiberija Klavdija Nerona zaradi njegove vdanosti pijači: in castris tiro etiam tum propter nimiam vini aviditatem pro Tiberio Biberius, pro Claudio Caldius, pro Nerone Mero vocabatur Suet.

merōbibus 3 (merum in bibere) nemešano (suho) vino pijoč (kar so v starih časih počeli le pijanci): anus Pl.

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

merx, mercis, gen. pl. -ium, f (merēre)

1. blago: Q., Amm. idr., mercem in frigidaria ferre Luc. fr., mercem dare Pl., m. invendibilis, m. improbae Pl., merces peregrinae L., merces feminae O. žensko okrasje, mercem gestare H., nakit, m. esculenta Col. živilo, jestvina, tabes mercium Plin. preležano, založeno blago, frumenta in merce sunt Plin. spadajo k blagu, se prištevajo k blagu, Poeni primi mercaturis et mercibus suis Ci. ap. Non., Ci., merces mutare V., T., Ap. trgovati na osnovi izmenjave, merces suas evehunt externasque invehunt Plin. metaf. stvar, zadeva, reč: ut aetas mala merx est tergo Pl., novi illas malas m. Pl. prazne muhe, mala merx haec est Pl. to je slabo blago, slaba stvar (o človeku), tako tudi pl. o eni osebi: o merces malae Pl. Star. soobl. (v rokopisih in izdajah) mercis, merces (npr. S. fr.) in mers.

2. meton. cena blaga, blagovna cena: mercium quantitas Cypr.

Mesala -ae, f Mésala, mesto in pristanišče Homeritov v Srečni Arabiji: Plin. Soobl. Mesalum -ī, n: Plin.

mesancula -ae, f: Gell. in mesancylum -ī, n: P. F. (gr. μεσάγκυλον) metalno kopje z jermenom na sredini.

mesochorus -i, m (gr. μεσόχορος) sredi zbora plešočih (ali pojočih) stoječ in tako zbor vodeč, zborovodja (kolovodja, pevovodja), sicer imenovan coryphaeus, gr. κορυφαῖος; metaf. najeti ploskač: Plin. iun.

Mesopotamia -ae, f (Μεσοποταμία) Mezopotámija, azijska pokrajina med rekama Evfrat in Tigris: Ci., S. fr., T., Mel., Plin., Vulg., Hier., Isid. — Od tod adj. Mesopotamēnus 3 mezopotám(ij)ski, v Mezopotámiji: Cass.

mesosphaerus -um (gr. μεσόσφαιρος) srednjelisten, vzdevek vrste narde (poleg hadrosphaerum in microsphaerum): quod minore folio est, mesosphaerum appellatur Plin.

Messalla (Messāla) -ae, m Mesála, ime veje Valerijevega rodu (gl. Valerius) po Marku Valeriju Maksimu Mesali, konz. l. 263, zmagovalcu nad kraljem Hieronom in Kartažani na Siciliji; ime najbrž izhaja iz sicilskega mesta Messāna, ki ga je osvojil. Najbolj znani so:

1. M. Valerius Messalla Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, roj. l. 59; bojeval se je pod Brutovim poveljstvom pri Filipih, a je pozneje prestopil na Oktavijanovo stran; spreten govornik, Ovidijev in Tibulov mecen: Ci. ep., H., Tib., Plin., Sen. rh., Plin. iun., Suet., Q., pri H. samo Corvinus.

2. njegov sin M. Valerius Messalla ali Messāl(l)īnus Mark Valerij Mesala ali Mesalin, konz. l. 5 po Kr., Ovidijev mecen, Germanikov prijatelj: O., Tib., Plin., T., Vell.; pl. Messallae (nanašajoč se na očeta ali sina): V. (Catal.), O., Sen. ph.

3. njegov brat Cotta Messāl(l)īnus Kota Mesalin, Ovidijev prijatelj: O., Plin., T., Vell.

4. Valeria Messāl(l)īna Valerija Mesalina, hči konz. Marka Valerija Mesale Barbata (Bradatega), tretja soproga cesarja Klavdija, zloglasna nesramnica, katere ime se je uporabljalo apel.: T., Sen. ph., Plin., Iuv., Suet.

5. (Statilia) Messalina, hči Statilija Tavra, soproga cesarja Nerona: T., Suet.

Messāna -ae, f (at. Μεσσήνη, dor. Μεσσάνα) Mesána (Meséna)

1. staro sicilsko mesto ob morski ožini med Italijo in Sicilijo (zdaj Messina), prvotno imenovano Zancle (Ζάγκλη), naseljeno že davno pred veliko grško kolonizacijo. Ime Messana je mesto dobilo zato, ker je bilo v njem veliko naseljencev mesen(ij)skega rodu, še zlasti pa pod vplivom regijskega tirana Anaksilaja, ki je bil sam Mesanec (= iz peloponeškega mesta Mesane oz. Mesene (Μεσσήνη): Ci., C., L., Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Messēnius 3 (po at. Μεσσήνη) mesén(ij)ski = mesánski: Messenia moenia O. (po nekaterih izdajah Messania moenia).

2. mesto na Peloponezu (nav. imenovano Messēnē, gl. Messēnē): Stat.

Messēnē -ēs, f: L., N., O., Mel., Plin. in Messēna -ae, f: L., N., Stat. (Μεσσήνη) Meséna, glavno mesto peloponeške pokrajine Mesenije ob reki Pamiz (zdaj Maura-Matia). — Od tod adj. Messēnius 3 (Μεσσήνιος) mesén(ij)ski: Plin., arva O.; preb. subst. Messēniī -ōrum, m Mesén(ij)ci: L., T., Mel. Messēnia -ae, f Mesenija, gr. pokrajina okoli Mesene: Plin., Mel., M.

Messēnius 3, gl. Messāna in Messēnē.