Franja

Cleuās -ae, m Kleva, vojskovodja mak. kralja Perzeja: L.

clībanārius 3 (clībanus) oklepen, z oklepom odet (zavarovan), kot subst. masc. oklepnik: Eutr., Lamp., Amm. idr.

clībanīcius 3 (clībanus) v krušni ponvi pečen: Isid.

clībanītēs (clībanus) v krušni ponvi pečen: panis Plin. Val.

clībanus -ī, m (gr. κλίβανος)

1. glinasta posoda s pokrovom za peko kruha, krušna ponev: Col., Plin., argenteus (pri bogataših) Petr.; tudi za potenje: Cels.

2. peč: Tert., Vulg.

clīdion -iī, n (gr. κλείδιον, pravzaprav ključnica, potem kakor iugulum) grlo: Plin.

clīdūchos -ī, m (gr. κλειδοῦχος) Ključenosec, Fidijev kip: Plin.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clienta (st.lat. cluenta) -ae, f (cliēns, cluēns) varovanka, klientka: Pl., Afr. ap. Char., Fr., trahunt mihi purpuras clientae H.

clientēla -ae, f (cliēns)

1. (v Rimu) razmerje med varovancem in zavetnikom (klientom in patronom), zavetništvo, varovanstvo, varstvo, zaščita, klientela: Ter., magnae clientelae C., se in Chrysogoni clientelam contulerunt Ci.; v varstvu rim. zavetnika je lahko tudi kaka rim. pokrajina, občina: pro clientelis hospitiisque provinciarum Ci., coloniarum et municipiorum clientelae T.; pren.: poëtae sub clientela Musarum Suet.; met. = varovanci, klienti: Vell., Val. Max., Suet., ne amitteret tantas clientelas Ci., vitam in extremum adductam a clientelis et servitiis Octaviae T.

2. pren. (izven rim. države) razmerje med šibkejšim in mogočnejšim narodom, varovanstvo, podložništvo, vazalstvo: magnae erant Haeduorum clientelae C., veteres clientelas restituere Ci., se Remis in clientelam dicare C., gentes in clientelas recipere Plin., clientelis exterarum nationum abundare T.; met. varovanci, klienti, družina, spremstvo: sordida paulo ante clientelae pars Iust., incedentibus regiis clientelis T.

clientulus -ī, m (demin. cliēns) reven branjenec (varovanec), varovanče: T.

clĭma -atis, n (gr. κλῖμα, κλίμα)

1. nagnjenost zemlje od ravnika proti tečajema, od tod po tej nagnjenosti se ravnajoča toplota ali vreme, podnebje (čisto lat. caelum): Ap., Tert., Serv., M.; potem kraj sploh: cl. medium ventris P. Veg.

2. površinska mera = 60 kvadratnih čevljev: Col., Isid.

clīmacis -cidis, acc. -cida, f (gr. κλιμακίς) stopnišče: Vitr.

clīmactēr -ēris, acc. -ēra, acc. pl. -ēras, m (gr. κλιμακτήρ stopničasta lestvica) nevarno obdobje v človeškem življenju (po mnenju starodavnikov 7., 14., 21., 28. itd. leto), vsako sedmo leto življenja, klimakterično leto: Plin., Gell.

clīmactēricus 3 (gr. κλιμακτηρικός) ki spada k nevarnemu obdobju življenja, klimakteričen: tempus Plin. iun., annus Gell. (poseb. 63. leto).

clīmatiae -ārum, f (gr. κλιματίαι) žarišče potresa, oddaljeno pod ostrim kotom: Amm.

clīmax -acis, f (gr. κλῖμαξ lestev, stopnice) kot govorna podoba postopnost, stopnjevanje (čisto lat. gradatio): Luc. ap. Serv., M., Isid.

clīnāmen -inis, n (*clīnāre) naklon: Lucr.

clīnātus 3, gl. *clīnō.

Clīnia -ae, m (Κλεινίας) Klinija, oseba pri: Ter.