Franja

Cleomenēs -is, m (Κλεομένης) Kleomen,

1. neki Špartanec: Ci.

2. neki Sirakužan: Ci.

3. gr. kipar: Plin.

4. graditelj Aleksandrije: Iust.

Cleōn -ōnis, m (Κλέων) Kleon,

1. slavni aten. demagog po Periklejevi smrti, po poklicu strojar: Ci.

2. gr. retor v Lizandrovi dobi, doma iz Halikarnasa: N.

3. Sicilec v vojski Aleksandra Vel.: Cu.

4. gr. ulivalec medi: Plin.

5. gr. slikar: Plin.

Cleōnae -ārum, f (Κλεωναί) Kleone,

1. neznatno mestece pri Nemeji, kjer je Herkul ubil leva: L., Plin., humiles O. Od tod adj. Cleōnaeus 3 (Κλεωναῖος) iz Kleon, kleonski: Val. Fl., ager L., leo Lucan., Sil., sidus (= leo) Stat., Mart., Cleonaeae stirpis iactator Agylleus Stat. Herkulovega rodu.

2. mesto ob Atosu v Halkidiki: Plin. Imenovano tudi Cleōna -ae, f Kleona: Mel.

cleōnia -ae, f (κλεωνία) = helenium: Th. Prisc.

cleōnīcion -iī, n (gr. κλεωνίκιον) bot. = clinopodion: Plin. (nekateri pišejo cleopicēton).

Cleōnymus -ī, m (Κλεώνυμος) Kleonim, sin špart. kralja Kleomena II.: L.

Cleópatra -ae, f (Κλεοπάτρα) Kleopatra,

1. Atalova nečakinja, druga žena mak. kralja Filipa II.: Cu.

2. Mitridatova hči, Tigranova žena: Iust.

3. hči mak. kralja Filipa II. in njegove prve žene Olimpijade, žena Aleksandra I., epirskega kralja, pozneje Perdikova žena: L., Iust.

4. hči Ptolemeja Avleta, egipt. kraljica, razvpita Cezarjeva in Antonijeva ljubica: C., Vell., Plin. Od tod adj. Cleopatricus 3 kleopatrinski, na Kleopatrin način pripravljen: dapes Sid.

Opomba: Pesniki merijo Cleopātra: Lucan., Iuv.

Cleophantus -ī, m (Κλεόφαντος) Kleofant,

1. korint. slikar, ki je šel z Demaratom v Tarkvinije: Plin.

2. zdravnik v Rimu: Ci., Cels., Plin.

Cleophis -idis, f Kleofida, indijska kraljica: Cu., Iust.

Cleophōn -ōntis, m Kleofont, atenski demagog: Ci.

cleopicēton -ī, n bot. = clinopodion: Plin. (prim. cleōnīcion).

clepō -ere, clepsī, cleptum skrivaj vzeti (jemati), (u)krasti: Pl., Luc. ap. Varr., Prud., agnum clepere ali (ignem) clepsisse dolo Acc. ap. Ci., sacrum sacrove commendatum qui clepsit (= clepserit, fut. II.) rapsitque, parricida esto Legis formula ap. Ci., si quis clepsit (fut. II.), ne populo scelus esto neve cui cleptum erit Formula vetus ap. L., Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci. ap. Non.; pren.: sermonem ex occulto Pac. ap. Non. ali verba auribus cl. Acc. ap. Non. (u)loviti, se opificio Varr. ap. Non. izmuzniti se od dela, cl. sese Sen. tr. skriti se.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

clepta -ae, m (gr. κλέπτης) kradljivec, tat: Pl.

cleptō -āre (frequ. glag. clepere) krasti, izmikati: Iuvenc.

clēricālis -e (clēricus) duhovniški: Eccl.

clēricātus -ūs, m (clērus) duhovniški stan, duhovniki, duhovništvo: Eccl.

clēricus -ī, m (clērus) duhovnik, svečenik: Eccl.

Clērūmenoe -ōn, m (gr. κλερούμενοι) Žrebajoči, naslov Difilove komedije: Pl.

clērus -ī, m (gr. κλῆρος žreb) duhovniški stan, duhovništvo, duhovniki: Eccl.