Franja

clāvola (clāvula, tudi clābula), -ae, f (demin. clāva) cep(ič), cepika: Varr., Non.

clāvulāris, gl. clābulāre.

clāvulus -ī, m (demin. clāvus)

1. žebljiček: Ca., Varr.

2. pren. žeblj(ič)u podobna oteklina: Marc., Th. Prisc.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clāxendix, gl. clacendix.

Clāzomenae -ārum, f (Κλαζομεναί) Klazomene, jonsko mesto ob Hermejskem zalivu, roj. kraj filozofa Anaksagore: Ci., H., Mel. Od tod adj. Clāzomenius 3 (Κλαζομένιος) klazomenski, iz Klazomen: Anaxagoras Ci., vinum Plin.; pl. subst. Clāzomeniī -ōrum, m Klazomenci, preb. Klazomen: L.

Cleander -drī, m (Κλέανδρος) Kleander,

1. poveljnik Aleksandra Vel.: Cu.

2. ljubljenec ces. Komoda: Lamp.

Cleanthēs -is, acc. -em in -ēn, m (Κλεάνϑης) Kleant, gr. stoik okrog l. 260, Zenonov učenec in naslednik, doma iz Asa (Assos) v Mali Aziji: Ci., Sen. ph.; pl. apel. Cleanthae -ārum, m Kleantovi pristaši, kleantovci = stoiki: Iuv., Ven. Od tod adj. Cleanthēus 3 (Κλεάνϑειος) Kleantov = stoiški: Cleanthēā fruge Pers. s Kleantovimi nauki, turbae Cl. Kleantovi učenci.

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

Cleemporus -ī, m (Κλεέμπορος) Kleempor, gr. zdravnik: Plin.

cleinopūs -podis, m, gl. clīnopūs.

clēma -atis, n (gr. κλῆμα) = polygonon: Plin.

clēmatis -tidis, acc. sg. -tida, acc. pl. -tidas, f (gr. κληματίς)

1. rastlina ovijalka: Plin.

2.
a) srobot: Plin.
b) mali zimzelen: Plin.

clēmatītis -tidis, f (gr. κληματῖτις) bot. = clēmatis 2. a): Ap. h.

clēmēns -entis, adv. clēmenter

1. o bitjih
a) o osebah krotek, krotkosrčen, blag, blagosrčen, mil, milostljiv, prizanesljiv, dober = dobrosrčen: clementi animo ignoscere Pl., animo benigno in illam et clementi fui Ter., cupio... me esse clementem Ci., clementes iudices Ci., clemens legis interpres L., idem (Epaminondas) continens, clemens patiensque N., quod viro clemens misero peperci H., dominus non minus severus quam facilis et clemens Suet., Germanicus... erat, ut rettuli, clementior T., vir... ab innocentia clementissimus Ci., clementer ferre aliquid Ci., leniter hominem clementerque accepit Ci., clementer a consule accepti L., clementer respondit Ph., clementer tractare aliquem Plin. iun., aliquid clementius aequo accipere Lucr., victoria civili clementissime uti Sen. ph., clementissime scribere de aliquo Gell.
b) o živalih krotek: clementius genus columbarum Varr., caudam... clementer et blande movere Gell. (o levu).

2. pren.
a) o abstr. krotek, pohleven, mil(osten), rahel, lahen, miren: vita rustica, servitus Ter., clementia accolarum ingenia L., cl. castigatio, consilium Ci., rumor L. ne vznemirjajoča, sententia clementior L., clementissima suffragia populi Val. Max., clementer factum Ci. milostno dejanje.
b) o stvareh: o zraku, vremenu ipd. mil, lahen, ne hud, ne oster, prijazen, ugoden: flamen Cat., aër Amm., clementior dies, hiems Col., clementior auster Stat., spirent clementius austri Stat.; o vodovju miren, tih: mare Gell., eos campos (Tigris) clementiore alveo praeterit Cu. z mirnejšim tokom, clementissimus amnis O. reka, ki najmirneje teče; (o gorah, hribih) polóžen, zlóžen, ne strm: clivulus Ap., collis clementer et molliter assurgens T., clementer editum iugum T.; enalaga: si qua clementius accedi poterant (iuga) T. zložneje, brez truda.

clēmentia -ae, f (clēmēns)

1. milost, mehkost značaja, blagosrčnost, blagost: facilitas et cl. Ter., lenitas et cl. Cl., clementia et misericordia singulari esse Ci., in ea victoria plus erat clementiae quam crudelitatis N. prizanesljivosti, in captos clementia fuerant usi N., violare clementiam maluit N. prelomiti dolžnost blagosrčnosti, cl. victoris O., Q., iudicis T.; pooseb. Clēmentia -ae, f boginja Klemencija, Milost: Plin., Stat., Cl.

2. pren. mehkost, miloba podnebja, letnega časa: hiemis, diei Col., caeli Fl., ventorum Ap. lahni vetrovi.

Cleobis -is, m (Κλέοβις) Kleobis, Bitonov brat, sin Herine svečenice Kidipe v Argih: Ci., Val. Max.

Cleobūlus -ī, m (Κλεόβουλος) Kleobul,

1. gr. zemljepisec in zgodovinopisec: Plin.

2. Kleobul iz Linda, Evagorov sin, eden sedmerih gr. modrecev: Aus.

Cleocharēs -is, m (Κλεοχάρης) Kleohar, gr. vojskovodja pod Aleksandrom Vel.: Cu.

Cleombrotus -ī, m (Κλεόμβροτος) Kleombrot,

1. špart. vojskovodja, l. 371 padel pri Levktrah: Ci.

2. akademijski filozof iz Ambrakije: Ci., Lact., Aug.