Franja

Paniōnius 3 (Πανιώνιος) vsejónski, panjónski, po vsej Jóniji (svet): regio (= Paniōnium) Plin., Apollo Vitr.; subst. Paniōnium -iī, n (Πανιώνιον) Panjónij, vsejonsko svetišče in zbirališče ob Mikalskem predgorju v Mali Aziji: Mel.

pānis -is, gen. pl. -ium: C. fr., pozneje -um, m (pāscere: „redeč“)

1. kruh: Ca., Varr. fr., Pl., Ter., Iuv., Sen. ph., Suet., Vulg., Eccl. idr., cibarius Ci. = secundus H. preprost, slabši, crusta panis Plin; pl.: bini panes Pl., ex hoc (sc. genere radicis) effecti panes C.; metaf. tvarina v podobi kruha, hleb(ec): aerei panes Plin., in formam panis redigere Col., panes viridantis aphronitri Stat. — Soobl. pāne -is, n: Pl.

pannulus -ī, m (demin. k pannus) krpica, capica: tunica in pannulos defrustata Amm.; v pl. meton. cape = razcapana obleka: Amm., Ap.

pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.

Panopē¹ -ēs, f (Πανόπη = Πανοπεύς) Pánopa, mesto v Fokidi ob Kefisu na meji z Bojotijo (eno uro od današnje Dhavlije, starodavne Davlide): O., Stat.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

Panthēum -ēī, n (gr. πάνϑειον in Πάνϑεον) Pánteon (Pantéj(on))

1. veliko Jupitrovo svetišče v Rimu; sezidati ga je dal Agripa (zdaj Tempio di S. Maria Rotonda): Plin., Macr., Amm.

2. kip kakega boga, ki kaže znamenja (simbole) več drugih božanstev: Aus.

Panthous ali Panthoos: Hyg. ali skrč. Panthūs z vok. Panthū: (Πάνϑοος, Πάνϑους) Pántoos, Otrisov (Othrys) sin, oče Evforba. Od tod patron. Panthoidēs -ae, m (Πανϑοίδης) Pantoíd

1. Evforb: O.

2. = Pitagora, ker je trdil, da biva v njem Evforbova duša: H.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

Papīnus -i, m Papín, gora v Cisalpinski Galiji: L.

Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so

1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.

2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin.

papula -ae, f (prim. papilla, papulāre) mehur(ček), mozolj(ček), bul(ic)a: Afr. fr., Plin., Cels., ardentes papulae V.; preg.: papulas observatis alienas obsiti plurimis ulceribus Sen. ph. mozoljčke drugih vidite, sami pa ste prekriti s številnimi tvori = trsko (iver) v očesu drugega vidite, bruna v svojem pa ne.

Parachelōis -idis ali -idos, f (Παραχέλωις) Parahelóida, mesto v Tesaliji: L.

paradoxos -on (gr. παράδοχος) splošnemu mnenju nasproten, proti pričakovanju, nepričakovan, čuden, redek, paradóksen; le subst.

I. paradoxus -ī, m = gr. παραδοξονίκης zmagovalec proti pričakovanju, nepričakovani zmagovalec (o borcu, ki je istega dne zmagal v mečevanju (lucta) in pankratiju): Aug. —

II. paradoxon -ī, n

1. govorna figura, čisto lat. sustentatio ali inopinatum zadrževanje poslušalca = vzbujanje poslušalčevega zanimanja (pozornosti, napetosti): Isid.

2. čuden (paradóksen) (iz)rek: Aug.; v pl. paradoxa -ōrum, n (gr. παραδόξα) čudni (paradoksni) (iz)reki, paradóksi (po Ciceronovem prevodu): quae sunt mirabilia contraque opinionem omnium Ci., tudi samo mirabilia, npr. mirabilia Stoicorum Ci.

Paraetonium -iī, n (Παραιτόνιον) Parajtónij, obmejno mesto s pristaniščem v egiptovski Libiji (zdaj el Baretone ali Bereck): O., Auct. b. Alx., Fl.; od tod adj. Paraetonius 3 parajtónijski, pesn. = egíptovski, egipčánski: Stat. ali áfriški: Sil.; subst. Paraetonium (Paraetonion) -iī, n neka fina in čista kreda, parajtón(ij)ska belina: Plin., Vitr.

paragraphus -ī, f (gr. παράγραφος) paragráf, slovnično znamenje v obliki S, ki naj naznanja ločitev snovi: Isid.

parasītus -ī, m (gr. παράσιτος sojedec)

1. (v dobrem pomenu) „sojedec“, „soobedovalec“, gost (čisto lat. convīva): (sc. dii) parasiti Iovis Varr. ap. Aug., Ap., parasitus Phoebi Mart. (o nekem gledališkem igralcu, prijatelju pesništva).

2. (pogosteje v slabem, zaničlj. pomenu) trot, zajedalec, parazit, skledolizec, skledoliznik, prisklednik, prislinjenec (o ljudeh, ki so se za brezplačno hrano prilizovali gospodarju in uganjali burke med obedom, poseb. o zajedalcih v komedijah): Kom., p. edaces Ap., nec parasitorum in comoediis adsentatio faceta nobis videretur, nisi essent milites gloriosi Ci.; šalj.: ne ulmos parasitos faciat Pl. me dobro ne pretepe (premlati, nagarba).

parastatica -ae, f (gr. παραστατική)

1. arhit. t.t. četverokoten steber ob steni, piláster: Vitr., Plin.

2. = parastas: Vitr.

3. parastaticae parastátiki, dve kosti v kolenu konja: Veg.

parātus -ūs, m (parāre2) priprava, pripravljanje, prirejanje, oprava (večinoma pesn. in poklas. = apparatus): Val. Fl., Gell., necessarius vitae cultus aut paratus Ci., triumphi O., militum et armorum S. ap. Gell., ille occulti paratus sacri L., funebris T. pogrebni sprevod, veniam dapibus nullisque paratibus orant O. da ni nobene priprave, Tyrios induta paratūs O. v škrlatni obleki, largis paratibus uti O. krasno opravo, krasen nakit, nil severum, ne miserum quidem ex tanto paratu putat Sen. ph., p. Syriae invadendae T. naklep napasti Sirijo.

parcus 3, adv. -ē (parcere)

1. varčen, štedljiv, stiskaški, stiskav, skop (naspr. magnificus, elegans): pater Ci., colonus parcissimus Ci., parcissimum hominem vocamus pusilli animi et contracti Sen. ph.; z gen.: pecuniae Suet., aceti H., donandi parca iuventus H., parce frumentum metiri C., parce vivere Ci.

2. meton. majhen, pičel, skop, ne obilen, redek: lucerna Pr. z malo olja, sal V., lintea parca vento dare O. le redko, optima mors, parcā quae venit apta die Pr. v kratkem času, somnus parcior Iust., parcius dicerem Ci., parcius quatiunt fenestras H. redkeje.

3. metaf. vzdržujoč se, vzdržen, zmeren v čem, prizanesljiv: verba O. prizanesljive, rahle, merito parcior ira meo O. prizanesljivejša, kot sem zaslužil, p. in largiendā civitate Ci., in laudando Plin. iun., p. in cibum Iust., erga tribuendas dignitates Amm.; z gen.: vini Suet., pecuniae Iust. lakomen po denarju (na denar), moderatus et civium sanguinis parcus T., parcior somni Iust., parcissimus honorum Traianus in Plin. iun. prav brez pohlepa po časteh; z inf.: Sil., parce gaudere oportet Ph., parcius obicere alicui V.