Franja

palūdāmentum -ī, n (*paluda vojaški plašč (domnevno) iz palla) vojaški (bojni) plašč, poveljniški plašč (gr. χλαμύς): Varr., Plin., Suet., Gell., Ap., Fl., Macr., Aur., Val. Max., Iust., Amm., cognito sponsi paludamento L., paludamento circum laevum brachium intorta L., ipse Claudius insigni paludamento praesidere T., omnia enim militaria ornamenta paludamenta dici Fest.; meton. vrhovno poveljstvo v vojni: Plin. iun.; tudi = vojna: togam paludamento mutavit S. fr. mir z vojno.

Palumbīnum -ī, n Palumbín, mesto v Samniju: L.

palus Askursko jezero na Olimpu v Tesaliji: L.

Pamīsus -ī, m (Πάμισος) Pamíz

1. reka v Meseniji: Plin., Mel.

2. reka v Tesaliji: Plin.

pammachium -iī (pammachum -ī ), n (gr. παμμάχιον) pamáhij, „vesoljna borba“, telovadna tekma v mečevanju, rokoborbi in borbi s cestom (caestus): Hyg.

Pammenēs -is (in -ī), m (Παμμένης) Pámen, atenski retor, Brutov učitelj: Ci. Od tod Pammenius 3 Pámenov: [sed] Pammenia illa mihi non placent Ci. ep. Pamenova zadeva, zadeva v zvezi s Pamenom.

Pamphilidas -ae, m Pamfílidas, rodoški admiral v vojni proti Antiohu II.: L.

Pamphōlia -ae, f (Παμφυλία) Pamfílija, pokrajina v južni Mali Aziji zahodno od Kilikije: L., Ci., Mel., Plin., Stat. — Od tod adj. Pamphōlius 3 (Παμφύλιος) pamfíl(ij)ski: Ci. ep., Plin., legati, mare L., tellus Lucan.; subst. Pamphōliī -ōrum, m (Πάμφυλοι) Pamfíl(ij)ci: Ci.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

Panchāia -ae f (Παγχαΐα) Panhája, mitični otok ob Srečni Arabiji v Rdečem morju, sloveč po dragih kamnih, kadilu, dišavah idr.: V., Tib., Plin. — Od tod adj.

1. Panchaeus 3 ali Panchāius 3 (Παγχαῖος) panhájski: Lucr., V. (Cul.), Tib., Cl., tellus, rura O.; od tod subst. Panchaei -ōrum, m Panhájci, preb. Panháje: Mel.

2. Panchāicus 3 panhájski: resinulae Arn. kadilo.

Panda -ae, f (pandere) Pánda

1. boginja odpiranja: est enim rectus casus eius vocabuli, sicut in libris veterum scriptum est, „Nerio“, quamquam M. Varro in satura Menippea, quae inscribitur Σκιομαχία, non „Nerio“, sed „Nerienes“ vocative dicit in his versibus: te Anna ac Peranna, Panda Cela, te Pales, Nerienes [et] Minerva, Fortuna ac Ceres Varr. ap. Gell., quod … viam pandere atque aperire permissum est, dea Panda est appellata vel Pantica Arn.

2. reka v Skitiji: T.

Pandae -ārum, m Pándi, ljudstvo v Indiji: Plin.

Pandāna -ae, f (sc. porta) Pandána, Pandánska vrata, neki obok v prehodu na Kapitolinu: Saturnia porta quam Iunius scribit ibi, quam nunc vocant Pandanam Varr., Pandana porta dicta est Romae, quod semper pateret P. F.

Pandarus -ī, m (Πάνδαρος) Pándar

1. Likaonov sin, vodja Likijcev v Troji, ki je sprožil puščico na Menelaja; ubil ga je Diomed: V.

2. Alkanorjev sin, Enejev spremljevalec; ubil ga je Turn: V.

Pandāteria -ae, f (Πανδατερία) Pandatérija, rodoviten otoček v Etrurskem (Tirenskem) morju med Ishijo in Pontskimi otoki; tja so za časa cesarjev pošiljali pregnance (zdaj Ventotene): T., Plin., Mel., Suet. — Soobl. Pandātaria -ae, f (Πανδαταρία) Pandatárija: Varr.

Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.

Pandōsia -ae, f (Πανδωσία) Pandózija

1. mesto v Epiru: L., Plin.

2. mesto v Brutiju: L., Iust.

Pangaeus -ī, m (sc. mons): Plin. in pesn. Pangaea -ōrum, n: V., Lucan. (τὸ Παγγαῖον) Pangáj(on), Pangája (Pangáje) = Pangajsko pogorje v Makedoniji ob meji s Trakijo, bogato z zlatimi in srebrnimi rudniki; adj. Pangaeus 3 pangájski = tráški, trákijski, tračánski: nemora Sil., iuga, arx Val. Fl.

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.